Novice
Ko se odlomi gora: življenje z nevarnostjo
Velikanski kos ledenika Birch, ki se je maja 2025 v švicarskem kantonu Valais odlomil in povzročil plaz, je pod seboj pokopal celo gorsko vasico. Kakšne rešitve obstajajo za obvladovanje tovrstnih naravnih pojavov v alpskem prostoru?
» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «
V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.
»Novo življenje se lahko naseljuje na zapletene in protislovne načine.«
Kako se razvije novo življenje zaradi umikanja ledenikov? Botanik in trokovnjak za ledeniška predpolja, Cédric Dentant si to vprašanje zastavlja v okviru svojega dela v nacionalnem parku Écrins v Franciji.
Po ledenikih
Kako se narava in človek prilagajata Alpam brez ledenikov? To in druga vprašanja obravnava aktualna izdaja tematske revije Alpe na odru št. 112.
Zaupanje, kljub prihodnosti brez ledu
Alpski ledeni velikani hitro izginjajo. Ne glede na to, ali z ledom ali brez njega – številne pobude in projekti si prizadevajo za ohranitev teh edinstvenih naravnih pokrajin in habitatov
Ledeniki kot ogledalo družbe
Kulturna zgodovina ledenikov je izredno pestra. Njihovo fizično godovino kot podnebne kazalnike lahko na splošno zelo hitro povzamemo z močnim naraščanjem od 16. stoletja in stalnim upadanjem od leta 1850 naprej. Vendar pa se je pomen ledenih velikanov za nas ljudi samo v zadnjih štirih stoletjih večkrat temeljito spremenil.
Lovilec zvoka
Ludwig Berger raziskuje zvoke pokrajin z mikrofonom in svojim ostrim posluhom. Je umetnik zvoka, ki naredi podnebno krizo slišno in razkriva fascinantne vpoglede v skrite zvočne pokrajine živega in minljivega.
O taljenju starih gotovosti
»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.
Rekvijem za ledenik
Največji avstrijski ledenik, Pasterze na Grossglocknerju, je bil jeseni 2023 simbolično pospremljen k večnemu počitku. Margit Leuthold je evangeličanska duhovnica v Lienzu (Vzhodna Tirolska) in je na dogodku prebrala naslednji rekviem.
Glasovi in mnenja vzdolž pohodniške poti Via Alpina
Čezmejna pohodniška pot skozi vseh osem alpskih držav: pred 25 leti so se te sanje uresničile s pohodniško potjo Via Alpina. Štirje ljudje iz različnih držav nam povedo, kaj jim pomeni Via Alpina.
Potovanje skozi ogroženi ledeniški svet Alp
Ledeniki v Alpah se tiho in nezadržno talijo. Od leta 2019 »ledeniška karavana« poskrbi, da je ta izguba vidna, dokumentira dramatične posledice podnebne krize in poziva k ukrepanju. Gostujoči članek Vande Bonardo, predsednice CIPRE Italija in direktorice organizacije Legambiente v italijanskih Alpah.
V Ljubljani medsektorsko o prostoru, tleh in podnebnih spremembah
Predstavniki ministrstev, občin, razvojnih agencij, javnih, raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov ter nevladnega sektorja so na posvetu Prizadevanja Ljubljane za podnebno odpornost naslovili problematiko trajnostnega upravljanja prostora, pojava mestnega toplotnega otoka in odpečatenja.
Mladi, prostor in podnebje: ustvarjanje odporne prihodnosti se začne danes
Na Študentskem forumu – Mikrofon podnebju: »Odraz podnebnih sprememb v prostoru«, ki se je odvijal med 14. in 16. marcem 2025 na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, smo oživili prostor za opolnomočenje, izmenjavo mnenj, razpravo, mreženje in kritičen razmislek o načrtovanju in rabi prostora v luči prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Dogodek je bil organiziran v okviru Integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na tridnevnem dogoku je sodelovalo 44 študentov in 11 strokovnjakov z različnih področij, ki so odprli pomembna vprašanja povezana s podnebnimi spremembami, trajnostnim urejanjem prostora in pravično energetsko tranzicijo.
Strokovni posvet: Toplotni otok in odpečatenje
Tla so ključni naravni vir, od katerega je odvisno naše preživetje, a je njihova vrednost še vedno prepogosto spregledana. Kriza biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe kličejo k posodobitvi paradigme načrtovanja prostora, sprejeti strateški dokumenti k ambicioznim korakom ter učinkovitemu sodelovanju. Kot ključnega deležnika na področju gospodarjenja s prostorom vas zato želimo pri vašem delu vsebinsko podpreti, omogočili kakovostno sodelovanje in nuditi vpogled v dobre prakse. Vljudno vas vabimo na srečanje ter izmenjavo.
Podnebna tveganja: Pripravimo se, namesto da čakamo
Sistemi zgodnjega opozarjanja na obilne padavine, modeli za napovedovanje suš: med projektom MultiBios, ki se je zaključil aprila 2025, so biosferni rezervati iz nemško govorečih držav delili svoje izkušnje na področju obvladovanja podnebnih tveganj. Posebna raziskovalna skupina je analizirala njihovo vlogo pri obvladovanju naravnih nevarnosti.
Evropski manifest za upravljanje ledenikov in z njimi povezanih virov
CIPRA Slovenija je ob Mednarodnem letu ledenikov podpisala Evropski manifest za upravljanje ledenikov in z njimi povezanih virov, ki so ga italijanske organizacije CAI, CIPRA Italija, CGI, EUMA in Legambiente v Milanu predstavile 20. marca letos. Manifest je podpisalo 60 podpisnikov, med njimi raziskovalne ustanove, zavarovana območja in nevladne organizacije.
Leto, posvečeno ledenikom
Leto 2025 je mednarodno leto ohranjanja ledenikov, ki se v Srednji Evropi še posebej hitro talijo. Ob prvem svetovnem dnevu ledenikov 21. marca organizacije iz Alp v manifestu pozivajo k večji zaščiti ledenikov.
Z vlakom in avtobusom po Alpah - prijavite se zdaj!
Vsak dan Evropo preleti 35.000 letal, kar še dodatno povečuje podnebno krizo. Zato je tu projekt CIPRA YOALIN: Spodbuja mlade, da potujejo na podnebju prijazen način.
Študentski forum - Mikrofon podnebju: Odraz podnebnih sprememb v prostoru
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Oživiti želimo prostor za opolnomočenje, izmenjavo, mreženje in kritičen razmislek o trenutnih ukrepih, politikah, metodologiji in praksah prehoda na nizkoogljično družbo oz. življenja znotraj planetarnih zmožnosti ter krepiti zavest o moči posameznika in množice pri reševanju podnebnih in ostalih okoljskih izzivov.
Preveč vode, premalo vode: Ekskurzija v Dunajski gozd
Kako droni odkrivajo nezakonita kurišča? Kako se lahko naselja zaščitijo pred naslednjo poplavo? Kaj imajo skupnega gozdni požari in zemeljski plazovi? Odgovore na ta vprašanja so novembra 2024 v okviru projekta MultiBios iskali udeleženci_ke ekskurzije v biosferni rezervat Dunajski gozd.
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Prostorsko načrtovanje v Alpah lahko pomaga odpraviti medsebojne konflikte med renaturalizacijo in širjenjem obnovljivih virov energije. Za to so potrebna skupna prizadevanja, ki vključujejo interese prebivalstva in okoljskih organizacij, pravi Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija.
Vabilo na delavnico: Krepitev kompetenc za zaposljivost na podeželju
Mladi med 16. - 30. letom, lepo vabljeni, da se udeležite brezplačne delavnice - Krepitev kompetenc za zaposljivost v zelenem sektorju na podeželju, ki jo bomo izvedli v ponedeljek, 25. 11. 2024, v Info točki Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani.
COP 29: Baku in Alpe
Gorska regija v fokusu: Konferenca ZN o podnebnih spremembah 2024 bo potekala od 11. do 22. novembra v Azerbajdžanu, državi, v kateri je polovica državnega ozemlja opredeljena kot gorovje. Zato je ta konferenca še posebej pomembna z vidika alpskih držav.
YOALIN zmagovalec podnebnega tekmovanja
Fundacija Clima Now je projektu CIPRE podelila nagrado Spotlight v vrednosti 50.000 švicarskih frankov. YOALIN se zavzema za podnebju prijazna potovanja.
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Zaskrbljujoče ugotovitve ledeniške karavane 2024
Da se alpski ledenik v Italiji umikajo izjemno hitro, z veliko zaskrbljenostjo ugotavljajo tudi udeleženci letošnje ledeniške karavane 2024, ki jo je v sodelovanju s CIPRO Italija in Italijanskim glaciološkim odborom (Comitato Glaciologico Italiano) organizirala okoljska organizacija Legambiente.
Gradnja cest je podnebna past
Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.
Varstvo biotske raznovrstnosti v Alpah
Projekta LiveAlpsNature in AlpsLife, ki ju je CIPRA začela izvajati septembra 2024, sta dva inovativna projekta v okviru programa Interreg. Pomagata varovati biotsko raznovrstnost v Alpah in se spopadati z vse večjimi izzivi, ki jih prinašata podnebna kriza in intenzivni turizem.