Po ledenikih

Združeni narodi so leto 2025 razglasili za mednarodno leto varstva ledenikov, vendar pa v Alpah ledenikov ni več mogoče rešiti. Samo leta 2023 je npr. ledenik Pastirica (Pasterze) na Grossglocknerju/A izgubil več kot 200 metrov dolžine - več kot kdaj koli prej. Enako velja za druge alpske ledenike. Avstrija bo čez 45 letih brez ledenikov, Švica bo svoje zadnje ledene velikane izgubila okoli leta 2100, podobna situacija je tudi v Franciji in Italiji. V Sloveniji že danes najdemo le še ostanke ledenikov. Kaj je v ozadju znanosti? V Ljubljani smo se srečali z geografom Miho Pavškom, s katerim smo se pogovarjali o izginjanju slovenskih ledenikov. V nacionalnem parku Écrins v Franciji botanik Cédric Dentant raziskuje novo nastajajoča ledeniška predpolja. Kakšni so filozofski, verski, kulturni in umetniški problemi? Pastorka Margit Leuthold je svoje misli o tem strnila v rekviemu za ledeniški jezik največjega avstrijskega ledenika Pasterze. Pisateljica in kulturologinja Edith Hessenberger v gostujočem prispevku razpravlja o alpskih ledenikih kot kulturno oblikovalnem elementu preteklih stoletij. Kaj novega nastane ob taljenju ledenikov? Kako se odziva civilna družba? Znana okoljska aktivistka Vanda Bonardo poroča o »ledeniški karavani«, ki zdaj sega daleč prek meja Italije. In kaj nas čaka naslednji izziv? Dobri primeri varstva ledenikov in podnebja kažejo pot.

Preberite zdaj in se brezplačno naročite - v digitalni ali natisnjeni obliki:  
www.cipra.org/sl/publikacije/alpe-na-odru-st-112-po-ledenikih