V Ljubljani medsektorsko o prostoru, tleh in podnebnih spremembah

Prst - prevečkrat spregledan del urbanega okolja

Tla so ključni naravni vir, od katerega je odvisno naše preživetje, a je njihova vrednost še vedno prepogosto spregledana. Kriza biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe kličejo k posodobitvi paradigme načrtovanja prostora, sprejeti strateški dokumenti k ambicioznim korakom ter učinkovitemu sodelovanju. 

“Pozidava zadnjih 20 let je bila v Sloveniji izrazito razpršena, nismo izkoriščali že pozidanih površin, pogosto smo pozidali najprimernejša, ravninska območja, ki velikokrat ležijo še na vodovarstvenih območjih. V Sloveniji je med vsemi vrstami degradacije prav zapečatenje oz. pozidava daleč najbolj pereč in problematičen problem.” Zapečatenje (prekrivanje tal z neprepustno membrano) namreč povsem prepreči izvajanje vseh ekosistemskih storitev in funkcij. Vse to pa posledično in neizogibno pomeni resno grožnjo prehranski varnosti celotne države in izrazito zmanjšanje odpornosti na podnebne spremembe, še posebej v urbanih sredinah,” je poudaril izr. prof. dr. Blaž Repe

V zadnjih desetletjih se zato vedno več pozornosti posveča z zapečatenjem povezano problematiko - pojavom mestnega toplotnega otoka.

O mestnem toplotnem otoku govorimo, ko so v urbanih območjih povprečne temperature zraka višje kot v mestni okolici. S pojavom MTO se srečuje skoraj vsako mesto, čeprav predstavlja veliko tveganje za javno zdravje, predvsem v poletnem času. Zaradi visokih temperatur se mesto tudi ponoči ne ohladi, kar predstavlja vročinski stres za organizem. “V Ljubljani od leta 2020 naprej spremljamo in izvajamo meritve toplotnega otoka. Izkazalo se je, da je obseg toplotnega otoka večji kot leta 1998, opazni so trendi krepitve poleti, pozimi pa učinek slabi. Zelo pomembno je ohranjanje zelenih klinov, skozi katere se mesto ohlaja. Največji “hladnilnik” Ljubljane je območje Barja, zato je toliko pomembneje ustrezno prostorsko načrtovanje in ohranjanje nepozidanosti takšnih območij”, je pojasnil dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo.

Učinkovite rešitve za naslavljanje pregrevanja mest že poznamo, potrebno jih je zgolj implementirati. V Singapurju so npr. z intenzivnim povečevanjem in ustvarjanjem novih horizontalnih in vertikalnih zelenih površin znižali toplotno obremenitev za 15 %, je v svoji predstaviti pojasnil prof. dr. Savić iz Oddelka za geografijo Univerze v Novem Sadu. “Zaradi hitrega ogrevanja podnebja postaja vpliv mestnega toplotnega otoka (MTO) zlasti poleti vse večji problem v mestih. V obdobju vročinskih valov že prispeva k slabši kakovosti življenja in zdravstvenim tveganjem ranljivih skupin. Širjenje mestne pozidave vzdolž vpadnic je povečalo njegov obseg, dodaten zagon pa mu nudijo obsežna nakupovalna in poslovna središča na robu mesta”, je nadaljeval prof. dr. Savić iz Oddelka za geografijo Univerze v Novem Sadu.

Do kakovostnega bivanja z ustreznim načrtovanjem javnega prostora

“Niso vse rešitve prilagajanja prostora na podnebne spremembe tudi na naravi temelječe,” je opozorila dr. Barbara Goličnik Marušić iz Urbanističnega inštituta. Izpostavila je pomen poznavanja pojavov v prostoru, njihovih vplivnih območij in nosilnih sposobnosti obravnavanega prostora. Predstavila je na naravi temelječe rešitve kot celosten pristop tudi za izboljšanje kakovosti bivanja v mestih in drugih urbanih naseljih, ne le delnega reševanja problematike, pri čemer je nujno upoštevati cikličnost in obnovljivost virov. 

“Na naravi temelječe rešitve človeštvo uporablja že od nekdaj, starodavne civilizacije so za reševanje izzivov v prostoru prisluhnile naravnim procesom in jih tudi izkoristile. Na naravi temelječe rešitve temeljijo na naravnih procesih, jih uporabljajo ali posnemajo. Za reševanje pregrevanja v urbanih okoljih najprej pomislimo na zelene površine, predvsem visoka vegetacija na raščenem terenu, torej odrasla drevesa v kombinaciji z grmovjem in travinjem, lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju vročinskega stresa v mestih. Zanimiva na naravi temelječa rešitev, na katero v urbanizmu pogosto pozabimo, je ustvarjanje priložnosti za gibanje vetrne mase s simulacijo rečnih sotesk in s tem naravnega hlajenja mest z vetrom.  Urbanizem mora prevzeti pobudo in bolje načrtovati prostore, ki upoštevajo naravne danosti in jih izkoristiti za primerno orientacijo ulic in stavb, ter uporabo materialov, ki zmanjšujejo učinke pregrevanja.” 

Z odpečatenjem tal so na Osnovni šoli Prežihovega Voranca otroci pridobili igrišče, na Misiljevi v Savskem naselju udobno ulico, v BTC City-ju pa bodo zasadili 122 dreves

Prizadevanja in pristopi  zmanjševanja učinkov pregrevanja so bili predstavljeni v nadaljevanju.

Po dolgih letih, ko je bilo dvorišče namenjeno le parkirišču, so na OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani ob iskrici, ki jo je zanetila podpora ČS Center, prišli do prave eksplozije idej in realizacije ob podpori Mestne občine Ljubljana. V sodelovanju z društvom Paz!park so vzpostavili šolsko igrišče, učilnico na prostem in dve visoki gredi, ki služita gojenju in spoznavanju vrtnin in zelišč za vse učence. 

“S projektom smo najboljše zunanje prostore ob šoli v senci pod lipami odvzeli avtomobilom in vrnili otrokom. Končno smo dočakali dan, ko se lahko izpred šole, kjer smo leta v mrazu in vročini posedali ob robovih ograj in ob toplejših dneh iskali senco, podamo na prijeten prostor za šolo. Odpor ob odvzemu dolgoletnega privilegija parkiranja, je terjal visoko ceno, ki pa je vredna. Za tovrsten podvig je potrebno veliko podpore, pa tudi malo norosti. Hvaležna sem vsem, ki so podprli mojo pobudo in željo številnih staršev mnogih generacij. Nasmehi otrok in odziv staršev, da je pred igrali pred osnovno šolo daljša vrsta kot v zabaviščnih parkih, nam daje potrditev, da smo sprejeli pravilne odločitve.” Andreja Troppan, ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca

Gaja Trbižan iz nevladne ogranizacije Pazi!park je pojasnila, zakaj so v proces odpečatenja parkirišča pred šolo vključili tudi učence: "Otroci bodo tisti, ki bodo živeli s posledicami današnjih odločitev, zato je pomembno, da jih že danes vključujemo v iskanje rešitev. Projekt UrbanOaza na OŠ Prežihovega Voranca ni le pilotna intervencija raztlakovanja in ozelenitve, temveč konkretna izkušnja, kjer otroci skozi sajenje, opazovanje in skrb za rastline razvijajo občutek odgovornosti do prostora in narave. S tem prispevamo ne le k blaženju učinkov toplotnih otokov, ampak tudi k vzgoji okoljsko ozaveščenih generacij." 

Na Mislijevi ulici v Savskem naselju so na pobudo nevladne organizacije ProstoRož, s podporo Mestne občine Ljubljana preuredili prometno ureditev pred vrtcem ter del asfaltnih površin tlakovali z vodo prepustnimi tlakovci. Pomemben vidik je bil vključevanje vrtca, Občine, gradbenega podjetja in arhitekturnega biroja v kratkem času, ki jim je bil na voljo za iskanje optimalnih rešitev na tem območju. 

Območje BTC Cityja v Ljubljani lahko razumemo kot enega izmed toplotnih otokov v mestu. Družba BTC se zaveda pomena trajnostnega poslovanja, ne samo z vidika družbe, okolja temveč tudi upravljanja. Zato so se odločili za spremljanje pojava toplotnega otoka na območju BTC City Ljubljana. Na parkirišču ob Atlantisu in nekdanjemu Koloseju (danes Odiseja) so se na podlagi strokovnih analiz odločili za saditev dreves. Na parkirišču ob Odiseji so zasadili 98 dreves, ob Atlantisu pa 23 dreves primernih vrst za doseganje primerne gostote zasaditve ter optimalnih pogojev za rast dreves. Z zasaditivijo pričakujejo v odrasli dobi dreves okvirno 50 % osenčenost teh dveh pilotnih parkirišč. Ocena vpliva zasaditve na znižanje povprečne temperature zraka na teh dveh območjih je med 0,8 - 1,5°C, ocena zmanjšanja temperaturne obremenitve pa je večja, nad 10 do 14°C. Poleg tega so na območju BTC City Ljubljana na delu za IKEO zasnovali nove parkovne površine v velikosti 12.000 m2, ki bodo v okviru urbanističnega projekta Partnerstvo Šmartinka daljnoročno predstavljale večji zeleni klin v tem delu mesta Ljubljane, v velikosti približno 70.000 m2. 

Na primeru sodelovanja med družbo BTC in Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta dr. Patrick Vesel in Tim Gregorčič predstavila način, kako lahko zasebni sektor s svojim izzivom ter javni sektor s svojimi visoko strokovnimi znanji in veščinami aplikativno sodelujeta pri celovitem naslavljanju tudi tako multidisciplinarne tematike, kot je blaženje mestnega toplotnega otoka in toplotne obremenitve ljudi. 

“Ta tema je z vidika trajnostnega načrtovanja in upravljanja urbanega prostora v kontekstu podnebnih sprememb še posebej pomembna, vključevanje čim širšega kroga odločevalcev o posegih v prostor pa preko takšnih dogodkov odlična priložnost za mreženje in izmenjavo izkušenj s ciljem pohitritve realizacije v praksi delujočih prostorskih intervencij povsod, kjer je to smiselno in mogoče,” sta pojasnila.

Prizadevanja MOL: Misija 100

Udeleženci so dobili vpogled tudi v vidik občin pri ukvarjanju s prostorom, predstavnik Oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana, g. Milan Dinevski, je predstavil, kako po poti do podnebne nevtralnosti stopa MOL. 

Mestna občina Ljubljana se namreč aktivno vključuje v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in si prizadeva postati zgled trajnostnega urbanega razvoja. Z ukrepi za zmanjšanje emisij, spodbujanjem trajnostne mobilnosti ter vlaganjem v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije si prizadeva za višanje kakovosti bivanja. “Prehod v podnebno nevtralno prihodnost je mogoč le z močnim sodelovanjem občanov, gospodarstva in znanstvene skupnosti,” opozarja.

Povezovanje in opolnomočenje akterjev

Udeleženci so bili soglasni: potrebujemo več takšnih dogodkov, saj na njih bolje spoznamo ključne akterje, njihovo delo in potrebe, omogoči nam tudi oblikovanje nadaljnjih sodelovanj. Z njihovimi odzivi se strinja tudi prof. Dr. Stevan Savić:

“Izmenjava med nosilci odločanja, znanstveno skupnostjo, javnim in nevladnim sektorjem je ključnega pomena za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, saj zagotavlja, da politike temeljijo na najnovejših znanstvenih dognanjih in strategijah. Znanstveniki zagotavljajo dragocene podatke o vzrokih, učinkih in učinkovitih ukrepih, nosilci odločanja pa lahko izvajajo praktične politike in pobude za urbanistično načrtovanje za reševanje teh vprašanj. To sodelovanje pomaga razviti celostne rešitve, učinkovito razporejati vire ter zagotoviti, da so ukrepi trajnostni in pravični. Navsezadnje stalna komunikacija spodbuja ozaveščeno odločanje,” je poudaril.

Z njim se je strinjala tudi predstavnica organizatorja, društva za varstvo Alp CIPRA, Katarina Žakelj: “V prihodnosti našo družbo čaka kar nekaj pomembnih ciljev: doseganje ničelnega prirasta pozidanih površin od leta 2050 dalje, prestop v krožno gospodarjenje s prostorom, občutno odpečatenje tal javnih in zasebnih površin v mestih, skrbnejše ravnanje s prstjo - vse ti miselni preskoki zahtevajo ne le opolnomočenje odločevalcev, temveč predvsem njihovo sodelovanje. Z organizacijo strokovnega posveta smo želeli ključnim deležnikom gospodarjenja s prostorom omogočiti ravno to: strokovno podporo, vpogled v dobre prakse ter možnost nadaljnje izmenjave.”

Zaključna razprava je navrgla kar nekaj zanimivih idej in možnih organizacijskih rešitev soočanja s problemi tako prostorskega načrtovanja kot spoprijemanja s posledicami podnebne krize, ponovno izpostavila potrebo po medsektorskem sodelovanju, morda tudi centralnem delovnem telesu, ki bi deloval tudi kot kontaktna točka za vsa vprašanja in mreženje. Izpostavljena je bila pomembnost naslavljanja mikroravni pri spremembah v prostoru: v procesih je ta pogosto spregledana, čeprav se je velikokrat izkazalo, da se opaznejši družbeni premiki dogajajo prav tam.

*"Dogodek je bil sofinanciran s sredstvi Mestne občine Ljubljana, nemškega zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov ter podjetja Pileus". 

Avtor fotografij: Miha Godec.