Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?

Varstvo podnebja, regionalni razvoj, stabilna proizvodnja energije: S temi obljubami se je slovenski parlament konec novembra 2024 želel posvetovati s prebivalstvom o gradnji drugega jedrskega reaktorja v Krškem. Zdaj referenduma vendarle ne bo, tudi zaradi sugestivne formulacije referendumskega vprašanja. Greenpeace in druge nevladne organizacije so projekt že pred tem ostro kritizirale, kot pojasnjuje Špela Berlot, izvršna direktorica CIPRE Slovenija: »Vse kaže na to, da bi bil nov jedrski reaktor zgrešena naložba, katere stroške bi morali nositi davkoplačevalci_ke in prihodnje generacije - tako kot v primeru že razširjene premogovne elektrarne v Šoštanju.« Po besedah Berlotove je naložba v višini 15 milijard evrov, potrebna za reaktor v Sloveniji, enaka celotnemu letnemu proračunu države. V Krškem se je zgodilo več nesreč, nazadnje leta 2023. Končno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov še vedno ni jasno dorečeno, elektrarna pa se nahaja tudi na območju z največjim potresnim tveganjem v Evropi.

Nove jedrske elektrarne: prepozno za energetski prehod

V Švici se je leta 2017 večina prebivalstva izrekla za prepoved gradnje novih jedrskih elektrarn, ki je bila tudi sprejeta. V začetku leta 2024 je konservativno zavezništvo vložilo pobudo za posvetovanje z državljani za odpravo prepovedi. Tudi italijanska desno populistična vlada želi v prihodnosti ponovno uporabljati jedrsko energijo. Zaradi jedrske nesreče v Černobilu je Italija konec osemdesetih let prejšnjega stoletja iz omrežja sicer izključila svoj zadnji jedrski reaktor, po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011 pa je to odločitev obnovila. Francija se kljub vsem pomislekom nikoli ni odločila za izstop iz jedrske energije. V Nemčiji in Avstriji jedrska energija trenutno ni problematična: Nemčija je svoje zadnje tri jedrske elektrarne zaprla aprila 2023. V avstrijskem Zwentendorfu sicer obstaja jedrska elektrarna, vendar zaradi negativnega referenduma leta 1978 ni nikoli začela obratovati. Posledično je bil zaradi tega tudi sprejet zakon, ki prepoveduje vsakršno gradnjo jedrskih elektrarn brez predhodnega referenduma. Po mnenju strokovnjakov_inj bi gradnja novih jedrskih reaktorjev trajala predolgo - 15 do 20 let - da bi z njeno pomočjo dosegli energetski prehod. Če želimo doseči podnebne cilje, bi moral biti elektroenergetski sistem do takrat že brez emisij CO2.

Viri in dodatne informacije:

https://balkangreenenergynews.com/slovenia-cancels-referendum-on-krsko-2-nuclear-power-plant/ (en), https://www.umanotera.org/novice/izsiljeni-referendum-o-jek-2-zavaja-volivce-o-vec-deset-milijardni-nalozbi/ (sl), https://sloveniatimes.com/41062/slovenia-to-hold-referendum-on-new-nuclear-unit-on-24-november (en), www.deutschlandfunk.de/pro-und-contra-rueckkehr-kernkraft-deutschland-100.html (de), www.kleinezeitung.at/politik/aussenpolitik/18493514/slowenisches-parlament-beschliesst-volksbefragung-ueber-neues-akw (de), www.srf.ch/news/schweiz/atom-kehrtwende-bundesrat-will-bau-neuer-atomkraftwerke-wieder-ermoeglichen (de), www.swissinfo.ch/eng/swiss-politics/could-switzerland-build-new-nuclear-power-plants/87464326 (en), www.euronews.com/my-europe/2024/09/13/italy-eyes-up-nuclear-energy-with-plans-to-approve-new-plants-by-2025 (en), www.greenpeace.de/klimaschutz/energiewende/atomausstieg/maer-renaissance-atomkraft (de), https://www.global2000.at/atomkraft-slowenien (de), https://orf.at/stories/3352244/ (de), https://energiestiftung.ch/medienmitteilung/nationalrat-lehnt-neue-atomkraftwerke-ab (de)