Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Gospodarske zbornice, prevozniški lobiji in najverjetneje tudi ministrstva severno in južno od Alp si nenehno prizadevajo za odpravo sektorske prepovedi vožnje, ki velja v Avstriji, in prepovedi vožnje tovornih vozil v nočnem času. Če bosta ti prepovedi dejansko odpravljeni, bo po ocenah južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja število letnih voženj tovornjakov čez brennerski prelaz z današnjih 2,5 milijona v nekaj letih naraslo na 3 milijone - prava poplava prometa, ki jo je treba nujno zajeziti v korist lokalnega prebivalstva in okolja, pa tudi zaradi podnebne krize.
Italijanski minister za promet Matteo Salvini zdaj poskuša zadevo pripeljati do konca tako, da je zoper Avstrijo sprožil postopek pred Sodiščem EU v Luksemburgu. S tožbo želi utreti pot »prostemu tranzitu« čez brennerski prelaz in posledično zagotoviti razcvet posla prevoznikov. Kako se bo ob vse večjem hrupu in onesnaževanju z izpušnimi plini godilo prebivalcem in prebivalkam Alp ob Brennerski povezavi, je seveda drugotnega pomena. Brennerska avtocesta je v tem trenutku že dosegla svojo mejo zmogljivosti, saj sprejme približno 30 odstotkov preusmerjenega prometa. Prevozniki se izogibajo krajši, a dražji poti skozi Švico. Previdne študije napovedujejo, da naj bi se tranzitni tovorni promet do leta 2030 povečal še za 30 odstotkov. Prevozniki se seveda niso pripravljeni odpovedati dobičku na račun švicarskih železnic, ki imajo po drugi strani še vedno dovolj prostih zmogljivosti.
Avstrija je trenutno edina evropska država, ki je uvedla tovrstne tranzitne ukrepe. V času globalnega segrevanja pa italijanska vlada pri tem, ko sama spodbuja povečanje cestnega prometa in s tem potencira alpski tranzit, očitno nima pomislekov. Poslovni krogi iz Bavarske in južne Nemčije so verjetno bolj naklonjeni pritožbi Italije kot prizadevanjem Avstrije. Komisija EU je poleti 2024 odprla pot za italijansko pritožbo na Sodišče EU. Tranzitna zanka se počasi zateguje.
Odločitev je zdaj v rokah evropskih sodnikov_ic. Videli bomo, ali bodo odločili v korist alpskega prebivalstva in njihovega okolja ali v korist interesov nekaj prevoznikov. V vsakem primeru pa bo šlo za iskanje odgovora na nekatera bistvena vprašanja: Je Evropa unija parcialnih interesov ali unija ljudi? Je prosti pretok blaga pomembnejši od varstva okolja? Ima prednost zdravje ali dobiček? Morda bo sodba, ki jo bo izdalo Sodišče, salomonska. Prepričani smo, da bo alpska regija še pravočasno izvlekla glavo iz zanke.
Dodatne informacije
Preusmerjanje prometa namesto vlaganja tožb
