»Novo življenje se lahko naseljuje na zapletene in protislovne načine.«

Ljudje — 12.06.2025
Delphine Segalen, CIPRA France

Kako se razvije novo življenje zaradi umikanja ledenikov? Botanik in trokovnjak za ledeniška predpolja, Cédric Dentant si to vprašanje zastavlja v okviru svojega dela v nacionalnem parku Écrins v Franciji.

Gospod Dentant, na kaj se osredotočate pri svojem delu?

Cédric Dentant je botanik in član znanstvenega oddelka v Narodnem parku Écrins.

Raziskujem rastlinstvo na visokogorju, pripravljam načrte za ohranjanje vrst in izvajam usposabljanja za kmete_ice, strokovnjake_inje za visokogorje in osebje nacionalnih parkov. Z znanstvenimi študijami že sedem let spremljamo predpolje ledenika Glacier Blanc. Raziskujemo naseljevanje rastlinskih združb in entomofaunskih vrst, kot so žuželke in pajki.

Kaj je ledeniško predpolje in kakšne so njegove posebnosti?

Ledeniško predpolje je bolj ali manj nedavno deglacirano območje, na katerem je mogoče slediti umiku ledenika, predvsem na podlagi zgodovinskih slikovnih dokumentov. Še vedno je pod njegovim vplivom: propadajoči seraki, taljenje ledu, odtekajoča voda. Območje je razmeroma nestabilno, sestavljeno iz zbite mivke in velikih, vkopanih skal.

Gre za zelo edinstven habitat, ki v nasprotju z ledeniki lahko gosti življenje, z včasih zelo močno dinamiko obnavljanja. Večji dogodki lahko kadar koli razbijejo celotno skupnost, ki se je nanj naselila. Na ledeniških predpoljih, ki ne doživljajo več drastične erozije, se lahko oblikujejo tla in naselijo grmovnice. Nasprotno pa ledeniška predpolja, ki postajajo vse bolj stabilna, ne zagotavljajo vedno pogojev za kolonizacijo. To so heterogeni kraji z nepredvidljivo dinamiko.

Kaj nenevadnega ste opazili med raziskovanjem?

Novo življenje se lahko naseljuje na izjemno zapletene in na videz protislovne načine – to ni vedno povezano z dinamiko vegetacije. Pajki, na primer, so mesojedci, zato so odvisni od žuželk, s katerimi se prehranjujejo. Kljub temu so bili zabeleženi na zelo visokih nadmorskih višinah na območjih brez vegetacije. Takrat se prehranjujejo z žuželkami, ki jih prenaša veter. Odsotnost vegetacije ne pomeni odsotnosti življenja.

Ali so lahko ledeniška predpolja ledenikov zatočišča za vrste v času globalnega segrevanja?

To niso območja, kjer bi vrste našle zatočišče v razmerah, ki na nižjih nadmorskih višinah izginejo. Nasprotno, to so habitati, ki jih ledene gmote zasedajo že stoletja in jih zdaj lahko naselijo novi organizmi. Temu pravimo tudi učinek priložnosti. Vrste z nižjih nadmorskih višin se selijo navzgor in širijo območja, ki so jih kolonizirale. Okoliške vrste z višjih nadmorskih višin širijo svoja semena na novo razpoložljivem prostoru. Tako pride do precej netipičnega srečanja med rastlinami z višjih nadmorskih višin in rastlinami iz doline. To, kar opazujemo na ledeniških predpoljih, je dinamika, ki se lahko tudi spreminja. Vzemimo na primer Laggerjevo vrbo, ki v stabilnem okolju tvori precej goste grmovnice. Ko se razraste, ustvari življenjske pogoje za nove vrste, saj rastline z višjih nadmorskih višin ne prenesejo njene sence in vlage. Nacionalni park Écrins bo leta 2025 izdal brošuro o ledeniških predpoljih.


Intervju: Delphine Ségalen
CIPRA France