COP 29: Baku in Alpe

Gorska regija v fokusu: Konferenca ZN o podnebnih spremembah 2024 bo potekala od 11. do 22. novembra v Azerbajdžanu, državi, v kateri je polovica državnega ozemlja opredeljena kot gorovje. Zato je ta konferenca še posebej pomembna z vidika alpskih držav.

V Bakuju se je uradno začela 29. konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP pomeni »conference of the parties« ali »konferenca pogodbenic«). V prihodnjih dneh se bodo zbrali vplivni ljudje tega planeta, da bi se dogovorili o novih ukrepih za spopadanje s podnebno krizo. Na konferenci sodelujejo tudi aktivisti_ke, raziskovalci_ke, novinarji_ke ter predstavniki_ce skupnosti in regij.

Konferenca poteka v vzdušju nujnega ukrepanja: Najnovejše znanstvene ugotovitve namreč kažejo, da je globalno segrevanje že preseglo ciljno vrednost 1,5 stopinje. Nezaupanje je veliko, saj bogastvo Azerbajdžana temelji na izvozu fosilnih goriv. Eden glavnih ciljev učinkovite podnebne politike je mobilizacija znatnih finančnih sredstev - zaradi temeljne ideje, da so stroški neukrepanja na podnebnem področju veliko višji od stroškov ukrepanja, je bilo tokratno zasedanje poimenovano kar »Finance COP«. To še posebej velja za Alpe, ki so ena najbolj perečih globalnih podnebnih vročih točk in se soočajo z vse večjim številom dragih in hudih ekstremnih dogodkov. Predstavniki_ce alpskih držav, Alpske konvencije in strategije EUSALP sodelujejo na pogajanjih skupaj z drugimi gorskimi regijami sveta.

Refren te izdaje (kot tudi številnih prejšnjih) se glasi: „Orodja so pripravljena, cilji postavljeni: zdaj je čas za ukrepanje“. Poziv k ukrepanju prihaja z vseh strain; od držav, ki imajo velik delež državljanov, ki živijo v gorskih območjih, kjer se soočajo s plazovi in poplavami, do otoških držav, ki se dobesedno potapljajo. Cedric Schuster, predstavnik skupine malih otoških držav v pogajanjih, pravi: „Zaščitite življenja, ne dobičke naftnih družb."

CIPRA pogajanja pozorno spremlja iz dveh razlogov: po eni strani zato, ker bodo dogovorjeni cilji neizogibno vplivali na prihodnjo evropsko in s tem tudi alpsko politiko. Po drugi strani pa zato, da bi v pogajalskih procesih upoštevali posebne potrebe, probleme in priložnosti Alp. Ne glede na izid bodo učinki odločitev, sprejetih v Bakuju, segali vse do zadnjih alpskih dolin.