Novice
Alpska politika: Veliko vrhov, en cilj
Zlasti v času globalnih kriz je potrebno medregionalno sodelovanje, katerega cilj je pozitivno sooblikovanje alpskega prostora. Letno poročilo CIPRA International za leto 2024 prikazuje, kako v praksi potekajo in delujejo projekti in politično delo na celotnem alpskem območju.
Renaturacija: mladi zahtevajo soodločanje
Pred enim letom je večina ministrov za okolje EU glasovala za Uredbo o obnovi narave. Ob tej priložnosti enajst avstrijskih mladinskih organizacij zahteva svojo pravico do soodločanja oz. sooblikovanja.
Alpski lok: pakt med mesti in gorami
Mesta Cuneo, Mondovì in Saluzzo ter območje alpskega loka v pokrajini Cuneo so podpisali medsebojni sporazum o skupni razvojni politiki.
Italija: Manj avtomobilov in motornih koles v gorah?
V mnogih italijanskih regijah je vožnja z avtomobili, motornimi kolesi in štirikolesniki po visokogorskih cestah še vedno dovoljena. Konflikti z bolj umirjenimi prostočasnimi dejavnostmi, kot so pohodništvo ali gorsko kolesarjenje, so posledično neizogibni. Motorizirani promet naj bi kmalu postopoma omejili.
Podnebna kriza: Rešitve iz narave
Najnovejše poročilo, ki je nastalo v sodelovanju s CIPRA, kaže, kako lahko naravne rešitve pomagajo pri obvladovanju podnebne krize v Alpah.
Stališče: Zadnja priložnost za korenito spremembo v prometu
Cestna infrastruktura, ki je v preteklem stoletju počez povezala alpski prostor, se ruši. Na prelazih Brenner, Fréjus, Gotthard ali Col de Tende se obnova uporablja kot izgovor za izkopavanje novih cestnih predorov in gradnjo dodatnih voznih pasov. Posledica: v prihodnjih letih se bo ponudba cest močno povečala. Če želijo alpske države preprečiti, da bi Alpe v bližnji prihodnosti preplavil promet, morajo končno začeti urejati povpraševanje, meni Manuel Herrmann, direktor CIPRA Švica in podpredsednik organizacije Pro Alps.
Pametna mobilnost v času počitnic
Z začetkom poletnih počitnic se v alpskem prostoru začne tudi sezona prometnih zastojev: V svojem stališču »Promet in mobilnost v Alpah« CIPRA nazorno pokaže, kako lahko prehod na trajnostno mobilnost uspe v turizmu in drugod.
Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina
Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. S kresovi solidarnosti se vsako leto izrazi jasna podpora ohranjanju naravne in kulturne dediščine alpskega prostora. Letos je dogodek posvečen daljinski pešpoti Via Alpina.
» Smo zadnja generacija, ki občuduje ostanke ledenikov «
V Sloveniji so ledeniki že izginili – manj ledu pomeni več nevarnosti v gorah in manj vode za lokalno prebivalstvo. Ledeniške pokrajine se segrevajo še hitreje kot druge. To vpliva tako na vsakdanje življenje v alpskih skupnostih, kot tudi na urbano prebivalstvo v mestih, kot je Ljubljana, pravi slovenski geograf Miha Pavšek v intervjuju za Alpe na odru.
»Novo življenje se lahko naseljuje na zapletene in protislovne načine.«
Kako se razvije novo življenje zaradi umikanja ledenikov? Botanik in trokovnjak za ledeniška predpolja, Cédric Dentant si to vprašanje zastavlja v okviru svojega dela v nacionalnem parku Écrins v Franciji.
Po ledenikih
Kako se narava in človek prilagajata Alpam brez ledenikov? To in druga vprašanja obravnava aktualna izdaja tematske revije Alpe na odru št. 112.
Zaupanje, kljub prihodnosti brez ledu
Alpski ledeni velikani hitro izginjajo. Ne glede na to, ali z ledom ali brez njega – številne pobude in projekti si prizadevajo za ohranitev teh edinstvenih naravnih pokrajin in habitatov
Ledeniki kot ogledalo družbe
Kulturna zgodovina ledenikov je izredno pestra. Njihovo fizično godovino kot podnebne kazalnike lahko na splošno zelo hitro povzamemo z močnim naraščanjem od 16. stoletja in stalnim upadanjem od leta 1850 naprej. Vendar pa se je pomen ledenih velikanov za nas ljudi samo v zadnjih štirih stoletjih večkrat temeljito spremenil.
Lovilec zvoka
Ludwig Berger raziskuje zvoke pokrajin z mikrofonom in svojim ostrim posluhom. Je umetnik zvoka, ki naredi podnebno krizo slišno in razkriva fascinantne vpoglede v skrite zvočne pokrajine živega in minljivega.
O taljenju starih gotovosti
»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.
Rekvijem za ledenik
Največji avstrijski ledenik, Pasterze na Grossglocknerju, je bil jeseni 2023 simbolično pospremljen k večnemu počitku. Margit Leuthold je evangeličanska duhovnica v Lienzu (Vzhodna Tirolska) in je na dogodku prebrala naslednji rekviem.
Glasovi in mnenja vzdolž pohodniške poti Via Alpina
Čezmejna pohodniška pot skozi vseh osem alpskih držav: pred 25 leti so se te sanje uresničile s pohodniško potjo Via Alpina. Štirje ljudje iz različnih držav nam povedo, kaj jim pomeni Via Alpina.
Potovanje skozi ogroženi ledeniški svet Alp
Ledeniki v Alpah se tiho in nezadržno talijo. Od leta 2019 »ledeniška karavana« poskrbi, da je ta izguba vidna, dokumentira dramatične posledice podnebne krize in poziva k ukrepanju. Gostujoči članek Vande Bonardo, predsednice CIPRE Italija in direktorice organizacije Legambiente v italijanskih Alpah.
V Ljubljani medsektorsko o prostoru, tleh in podnebnih spremembah
Predstavniki ministrstev, občin, razvojnih agencij, javnih, raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov ter nevladnega sektorja so na posvetu Prizadevanja Ljubljane za podnebno odpornost naslovili problematiko trajnostnega upravljanja prostora, pojava mestnega toplotnega otoka in odpečatenja.
Z javnim potniškim prometom na Ciprnik, Lubnik, Ajdno in Kriško goro
V sklopu projekta “Z JPP do dolin in peš do višin,” ki ga na CIPRI Slovenija izvajamo skupaj s Planinsko zvezo Slovenija, smo za čas trajanja projekta organizirali štiri planinske izlete - na Ciprnik, Lubnik, Ajdno ter na Kriško goro.
Mladi, prostor in podnebje: ustvarjanje odporne prihodnosti se začne danes
Na Študentskem forumu – Mikrofon podnebju: »Odraz podnebnih sprememb v prostoru«, ki se je odvijal med 14. in 16. marcem 2025 na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, smo oživili prostor za opolnomočenje, izmenjavo mnenj, razpravo, mreženje in kritičen razmislek o načrtovanju in rabi prostora v luči prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Dogodek je bil organiziran v okviru Integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na tridnevnem dogoku je sodelovalo 44 študentov in 11 strokovnjakov z različnih področij, ki so odprli pomembna vprašanja povezana s podnebnimi spremembami, trajnostnim urejanjem prostora in pravično energetsko tranzicijo.
Strokovni posvet: Toplotni otok in odpečatenje
Tla so ključni naravni vir, od katerega je odvisno naše preživetje, a je njihova vrednost še vedno prepogosto spregledana. Kriza biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe kličejo k posodobitvi paradigme načrtovanja prostora, sprejeti strateški dokumenti k ambicioznim korakom ter učinkovitemu sodelovanju. Kot ključnega deležnika na področju gospodarjenja s prostorom vas zato želimo pri vašem delu vsebinsko podpreti, omogočili kakovostno sodelovanje in nuditi vpogled v dobre prakse. Vljudno vas vabimo na srečanje ter izmenjavo.
Ohranimo pogled na zvezde
Temne noči so v našem svetlem svetu postale redek pojav. Umetna svetloba iz naselij, industrije, ulične razsvetljave in oglasnih panojev osvetljuje nočno nebo. V Avstriji nastaja novo območje naravnega nočnega neba, ki ohranja pogled na temno in zvezdnato nebo.
Sporni rudarski projekti
Stari rudniki, nova zlata mrzlica: avstralsko podjetje želi na pogorju Golica (Koralpe) v Avstriji pridobivati litij. V italijanskem mestu Balme se dviga odpor proti načrtovanemu pridobivanju kobalta.
Gozd v podnebni stiski
Vročina, suša in nevihte, škodljivci, preveč dušika: gozdovi v alpskem prostoru so pod ogromnim pritiskom, kot kažejo najnovejša poročila.
Fréjus: Konec za »alpsko avtocesto na tirih«
Po 18-mesečni zapori zaradi zemeljskega plazu so v začetku aprila 2025 ponovno začeli voziti prvi potniški vlaki skozi železniški predor Frejus, ki povezuje Italijo in Francijo. Nasprotno pa prevoz cestnih tovornjakov na tovornih vlakih ni bil ponovno vzpostavljen.
Stališče: Počitnice učinkujejo trajnostno
Počitnice pomenijo oddih, spremembo okolja, sprostitev. Vendar pa to, kje in kako preživljamo počitnice, ne vpliva samo na nas same, ampak tudi na druge ljudi, regije, podnebje in naravo. Potovanje je odločitev, ki prinaša veliko odgovornost, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRA International.
Kreativni prostor za spremembe
Navdih in opolnomočenje: kultura ima pomembno vlogo pri prehodu v okoljsko ozaveščeno in socialno pravično družbo. Kako to lahko izgleda v praksi, je pokazalo drugo mednarodno srečanje projekta Erasmus+ CultureAlps konec marca v Roveretu/I.
Podnebna tveganja: Pripravimo se, namesto da čakamo
Sistemi zgodnjega opozarjanja na obilne padavine, modeli za napovedovanje suš: med projektom MultiBios, ki se je zaključil aprila 2025, so biosferni rezervati iz nemško govorečih držav delili svoje izkušnje na področju obvladovanja podnebnih tveganj. Posebna raziskovalna skupina je analizirala njihovo vlogo pri obvladovanju naravnih nevarnosti.
Glasovi ob pohodniški poti Via Alpina
Via Alpina že 25 let povezuje ljudi, kulture in pokrajine v Alpah. Večjezična serija podcastov pripoveduje njeno zgodbo, izpostavlja izzive in priložnosti daljinskega pohodništva ter ozavešča o trajnostnem turizmu v Alpah.