Z javnim potniškim prometom na Ciprnik, Lubnik, Ajdno in Kriško goro

V sklopu projekta “Z JPP do dolin in peš do višin,” ki ga na CIPRI Slovenija izvajamo skupaj s Planinsko zvezo Slovenija, smo za čas trajanja projekta organizirali štiri planinske izlete - na Ciprnik, Lubnik, Ajdno ter na Kriško goro.

Uporaba javnega potniškega prometa (JPP) je zaradi občutljivosti ekosistema v Alpah in doživljajske izkušnje posameznika, zelo pomembna. S projektom želimo planincem približati uporabo avtobusa in vlaka, kot prevoznih sredstev za dostop do izhodišč planinskih poti.  Pri tem nam je v veliko pomoč tudi aplikacija maPZS, ki ima poleg planinskih poti označena tudi vsa postajališča JPP, ki so povezana z aktualnimi voznimi redi. 

Prvo planinsko turo smo izvedli na Ciprnik, v okviru Ognja v Alpah. Mednarodna nevladna organizacija CIPRA dogodek Ogenj v Alpah obeležuje od leta 1986 vsako drugo soboto v avgustu. Z njim opozarjamo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Več si lahko preberete v novici “Ognje prižgali za manjši prometni pritisk na občutljiva gorska območja”.

Ajdna nad Potoki

V soboto, 18. januarja, smo se odpravili na Ajdno kjer smo posneli tudi promocijski video, ki si ga lahko ogledate na našem Youtube kanalu - Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin

Na Ajdno smo se povzpeli iz Žirovnice, kamor smo se pripeljali z vlakom iz Ljubljane (redni odhod ob 7:25). Od tam smo pot nadaljevali mimo vodostana v Rebru do Završniškega jezera, nato pa po Rudni poti proti Ajdni. Po poti nazaj smo se ustavili v Valvasorjevem domu pod Stolom kjer smo se okrepčali, nato pa sestopili nazaj do jezera in se čez Reber vrnili v Žirovnico. Od tam smo se proti Ljubljani prav tako odpeljali z vlakom (odhod iz Žirovnice 15:48). 

Predviden čas hoje od železniške postaje Žirovnica do Ajdne je nekje 2,5-3 ure, slabo uro od Ajdne do Valvasorjevega doma pod Stolom. Za sestop pa potrebujemo približno 2 uri. Skupno na turi naredimo dobrih 700 višinskih metrov. 

Naš korak je bil malček bolj počasen, da je snemalec lahko ujel vse kadre in posnel izjave. Dva primerna odhoda vlakov sta ob 13:47 in 14:35. 

Peš na Lubnik na Škofjo Loko

Že teden dni pozneje smo se podali na Lubnik. Izhodišče poti je bila avtobusna postaja Škofja Loka, kamor smo lahko prišli z medkrajevnimi avtobusnimi povezavami iz Ljubljane, Kranja, ali pa v kombinaciji vlaka ter lokalnega avtobusa v Škofji Loki (iz Ljubljane redna linija ob sobotah odpelje ob 7:20, iz Kranja pa ob 7:40). Zbrali smo se malo po osmi uri zjutraj, ter se po markirani planinski poti v spremstvu lokalnih planinskih vodnikov PD Škofja Loka povzpeli na Lubnik. Naredili smo krožno pot, vzpon je potekal mimo naselja Vincarje in ruševin Starega gradu, sestop pa prek Suše, Gabrovega in Škofjeloškega gradu. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, na vrhu je precej pihalo in je bilo zavetje ter okrepčilo v toplem Domu na Lubniku več kot dobrodošlo. Pri sestopu smo se sprehodili še skozi stari del Škofje Loke in se ustavili na kavi, saj smo do prihoda avtobusa imeli še nekaj časa (odhod iz Škofje Loke za obe smeri je bil ob 15:10). 

Za vzpon smo potrebovali približno 2,5 uri ter za sestop cca. 2 uri, skupno smo naredili dobrih 600 višinskih metrov.

Barbara se je udeležila kar dveh planinskih izletov in povedala, da: “potovanje v hribe z javnim prevozom ni samo bolj prijazno do narave, ampak je tudi super priložnost, da se že med potjo spoznaš z novimi ljudmi in se skupaj družiš. Med prestopi ali čakanjem na javni prevoz si lahko vzameš čas za raziskovanje okolice, kot smo mi v Škofji Loki in Kranjski Gori, poleg tega pa tak način potovanja spodbuja spontano odkrivanje krajev in lokalnih skupnosti.”

S Križ na Kriško goro

Za zadnji planinski izlet pa nam v marčevskem terminu vreme ni bilo naklonjeno, zato smo ga izvedli 10. maja. Udeleženci smo lahko do Kranja prišli z medkrajevnimi avtobusi iz Ljubljane (odhod ob 7:00) in Lesc (odhod ob 7:08), V Kranju smo prestopili na avtobus proti Križam in Tržiču, z rednim odhodom ob 7:55. Od tam smo se dobri dve uri v spremstvu planinskih vodnikov s PD Križe vzpenjali na vrh, do Koče na Kriški gori. Pot je precej strma, skupno smo naredili skoraj 1000 višinskih metrov. Na vrhu nas je pričakal čudovit razgled. V koči smo se okrepčali, sestopili pa smo proti Tržiču, od koder smo se z redno linijo medkrajevnega avtobusa vrnili v Kranj in nato proti domu. 

Video vtis planinskega izleta si lahko ogledate na našem Instagram profilu.

Ti izleti dokazujejo, da je javni prevoz primerna in smiselna izbira tudi za obisk gora. S tem zmanjšamo prometni pritisk na alpski prostor, ter prispevamo k njegovemu trajnostnemu razvoju. Kot pa smo izkusili na izletu na Kriško goro, nam javni prevoz ponuja tudi večjo prilagodljivost glede začetne in končne točke našega izleta.

Vabljeni, da se pridružite akciji "Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin" in se v hribe odpravite z avtobusom ali vlakom.

*Projekt financirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE).