Novice
Evropski manifest za upravljanje ledenikov in z njimi povezanih virov
CIPRA Slovenija je ob Mednarodnem letu ledenikov podpisala Evropski manifest za upravljanje ledenikov in z njimi povezanih virov, ki so ga italijanske organizacije CAI, CIPRA Italija, CGI, EUMA in Legambiente v Milanu predstavile 20. marca letos. Manifest je podpisalo 60 podpisnikov, med njimi raziskovalne ustanove, zavarovana območja in nevladne organizacije.
H2O: dragocena, mogočna, redka
Voda je dragocena in je je vedno manj, tudi v Alpah. Kako podnebne spremembe spreminjajo oskrbo z vodo? Kdo odloča o razdelitvi tega dragocenega vira? In kako je z zdravjem naše pitne vode in vodnih teles kot habitatov? Razpravljajte z nami o trajnostnih rešitvah na drugem Lihtenštajnskem forumu o prihodnosti Alp „H2O: dragocena, mogočna, redka“ 27. in 28. junija 2025 v Schaanu.
Leto, posvečeno ledenikom
Leto 2025 je mednarodno leto ohranjanja ledenikov, ki se v Srednji Evropi še posebej hitro talijo. Ob prvem svetovnem dnevu ledenikov 21. marca organizacije iz Alp v manifestu pozivajo k večji zaščiti ledenikov.
Preveč vode, premalo vode: Ekskurzija v Dunajski gozd
Kako droni odkrivajo nezakonita kurišča? Kako se lahko naselja zaščitijo pred naslednjo poplavo? Kaj imajo skupnega gozdni požari in zemeljski plazovi? Odgovore na ta vprašanja so novembra 2024 v okviru projekta MultiBios iskali udeleženci_ke ekskurzije v biosferni rezervat Dunajski gozd.
Vabilo na delavnico: Krepitev kompetenc za zaposljivost na podeželju
Mladi med 16. - 30. letom, lepo vabljeni, da se udeležite brezplačne delavnice - Krepitev kompetenc za zaposljivost v zelenem sektorju na podeželju, ki jo bomo izvedli v ponedeljek, 25. 11. 2024, v Info točki Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani.
Tilment znova v nevarnosti
Ena zadnjih naravnih rek v Alpah, Tilment, je ogrožena. Obsežna gradbena dela ogrožajo njen ekološko najbolj dragocen del. Po pozivu znanstvenikov_ic in raziskovalcev_k tudi državljani_ke in nevladne organizacije zahtevajo, da se ta dediščina ohrani za prihodnje generacije.
Zaskrbljujoče ugotovitve ledeniške karavane 2024
Da se alpski ledenik v Italiji umikajo izjemno hitro, z veliko zaskrbljenostjo ugotavljajo tudi udeleženci letošnje ledeniške karavane 2024, ki jo je v sodelovanju s CIPRO Italija in Italijanskim glaciološkim odborom (Comitato Glaciologico Italiano) organizirala okoljska organizacija Legambiente.
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.
Novo življenje za vodotoke
Primeri iz različnih alpskih regij kažejo, zakaj je renaturacija potokov, barij in mokrišč pomembna in kako nam lahko pomaga pri spopadanju s podnebno krizo.
Uredba EU o obnovi narave dobila zeleno luč
Večina okoljskih ministrov in ministric EU je 17. junija 2024 potrdila zakonodajo o obnovi narave. Za potrebno večinsko podporo je bil tako rekoč v zadnji minuti ključen pogumen in daljnoviden glas avstrijske okoljske ministrice.
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.
Podnebne izkušnje iz alpskega prostora
Kakšne občutke v nas sproža podnebna kriza? Sedem posameznikov iz različnih alpskih regij deli svoje izkušnje in razmišljanja.
Od toplotnih otokov do spužvastih mest
Lokaliziranje toplotnih otokov, ustvarjanje spužvastih mest, obveščanje ljudi in omogočanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev: to so primeri dobrih praks za bolj zdrava mesta in občine v alpskem prostoru.
Taleči se ledeniki v zadnjih izdihljajih
Posledice podnebnih sprememb zaznamujejo ledenike že vrsto let, a najnovejši podatki alpskih držav razkrivajo kruto realnost: meritve, opravljene v letih 2022 in 2023, so potrdile, da se površina alpskih ledenikov dramatično zmanjšuje. Po besedah enega od članov raziskovalne skupine, ki deluje pri Avstrijski planinski zvezi, so razmere zastrašujoče.
Novi objekti za akumulacijo vode v Alpah za boj proti pomanjkanju vode
Pogoste suše in izrazito pomanjkanje vode v kmetijstvu so v Italiji spodbudile razpravo o gradnji novih objektov za akumulacijo vode, ki bi jih uporabljali za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in proizvodnjo električne energije. Bojazen, da bodo rešitve, ki so za okolje sprejemljivejše, obstale na stranskem tiru, žal ostaja.
Po poplavah
Katero vlogo bi lahko pri obvladovanju podnebnih tveganj imeli biosferni rezervati, je bila osrednja tema mednarodne delavnice, ki je v okviru projekta MultiBios potekala aprila 2024 v Bad Kleinkirchheimu/A. Udeleženci delavnice so si ob tej priložnosti na terenu ogledali tudi posledice močnega deževja in poplav, ki so pred dvema letoma prizadele dolino Gegendtal.
Mikrofon podnebju “Koliko vode bo še preteklo?”
Med 17. in 19. novembrom 2023 se je na Filozofski fakulteti UL odvijal Mednarodni raziskovalni študentski forumu Mikrofon podnebju, ki ga je organizirala CIPRA Slovenija skupaj z Oddelkom za geografijo FF UL in Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP Care4Climate.
![[Napovedujemo] Študentski forum - Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?](https://76f4797.online-server.cloud/Plone/sl/novice/napovedujemo-studentski-forum-mikrofon-podnebju-znanje-in-kompetence-za-odzivanje-na-podnebne-spremembe-koliko-vode-bo-se-preteklo/@@images/image-600-4164166ee1877c8de3e15d45ccd2b964.png "[Napovedujemo] Študentski forum - Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?")
[Napovedujemo] Študentski forum - Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: koliko vode bo še preteklo?
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize, ki niso več tako oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Prehod v podnebno nevtralno družbo je priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse. Mlado generacijo želimo opolnomočiti in pripraviti na prihajajoče izzive, saj boste kot bodoči odločevalci in strokovnjaki ustvarjali znanstveno, politično in družbeno podnebno pravično prihodnost.
S kolesom do ledenika
Kako je mogoče interese gorskih športov uskladiti z zahtevami varstva podnebja, je na začetku septembra 2023 pokazala skupina aktivistov, ki so se s kolesi podali na pot iz Lindaua ob Bodenskem jezeru v Nemčiji do avstrijskega ledenika Ochsental. Udeleženci so v okviru ture sodelovali tudi v razpravi o različnih aktualnih temah, ki so segale od trajnostnega turizma ter vodne energije in varstva narave do taljenja ledenikov.
Živa voda kot priložnost
Številne velike reke, kot sta Rona in Ren, izvirajo v švicarskih Alpah. Za mnoge so simbol neokrnjene narave. A v Alpah je le še ena desetina naravnih vodotokov in tudi te divje reke z vrstno bogato, sonaravno obrečno pokrajino, v katerih je ohranjena njihova naravna dinamika, so danes ogrožene. V luči prehoda na obnovljive vire energije pozabljamo, da vodna energija biotsko raznovrstnost ogroža, pojasnjuje Salome Steiner.
Zimski turizem v podnebni krizi
Naravni sneg je vse redkejši pojav, umetni sneg pa zaradi suhih zim vse dražji – poročilo Nevediversa 2023 prinaša analizo učinkov podnebne krize na italijanska smučišča.
Sodelovanje pri opozarjanju na izredne podnebne razmere v Alpah
Zmanjševanje višine snežne odeje, hitro taljenje ledenikov in vroča poletja so že doslej močno vplivali na življenje v Alpah. Da bi javnost redno opozarjale na aktualno dogajanje, so vremenske službe iz Avstrije, Nemčije in Švice začele o podnebnih razmerah v Alpah objavljati polletne biltene z naslovom Alpsko podnebje (Alpenklima).
Energetske krajine so nezaželene
Nedavno opravljena javnomnenjska anketa v Švici je jasno pokazala, da prebivalci Švice ne odobravajo gradnje objektov za rabo obnovljivih virov v neokrnjenih predelih gorske narave. Za večanje deleža rabe tovrstnih virov so primernejša zemljišča v neposredni bližini smučišč ali obstoječih elektrarn, katerih raba je že danes intenzivna.
Zaradi tožbe ustavljena gradnja akumulacijskega jezera
Občina La Clusaz v francoskem departmaju Visoka Savoja načrtuje gradnjo akumulacijskega jezera, zlasti za potrebe proizvodnje umetnega snega. Območje gradnje so nedavno zasedli okoljski aktivisti, okoljske organizacije pa so proti načrtovani gradnji vložile tožbo. Gradbeni projekt je konec oktobra 2022 ustavilo sodišče.
Sporni projekti za obnovljive vire energije
Od projektov, katerih poglavitni namen je povečanje proizvodnje hidroelektrične energije v gorskem okolju, do nameščanja fotovoltaičnih naprav v visokogorju – postavlja se vprašanje, za kolikšno ceno so še sprejemljivi tovrstni projekti širjenja obnovljivih virov energije na območju Alp? Pravi odgovor iščejo tako v avstrijski dolini Kaunertal kot tudi v švicarskem Gondu.
Vodni viri v Kamniško-Savinjskih Alpah so onesnaženi: fekalije odtekajo v izvire pitne vode
Sistematične meritve kvalitete voda v več kot 70-izvirih na območju Kamniško-Savinjskih Alp med leti 2018-2022, ki jih izvaja Jamarski klub Kamnik, dokazujejo, da je onesnaženje s fekalnimi in gospodinjskimi odpadnimi vodami v sredogorju in visokogorju zelo hitro odraža v podzemnih vodah in vodnih izvirih.
Opozorilo o nujnosti podnebnih ukrepov
Na območju od Triglavskega narodnega parka v Sloveniji preko Radniga v Avstriji pa vse do švicarskega Gonda so se 13. avgusta 2022 v okviru akcije Ogenj v Alpah zbrali posamezniki, da bi opozorili na nujnost sprejemanja podnebnih ukrepov. Akcija je tokrat potekala pod geslom Alpe potrebujejo podnebne ukrepe.
Zelene skupnosti v italijanskih Alpah
Trajnostno upravljanje s stavbno dediščino, energetska učinkovitost, okolju prijazna mobilnost – kako na novo ovrednotiti gorska območja, kako zmanjšati prekomerno izkoriščanje naravnih virov? Prve zelene skupnosti, ustanovljene v Italiji, želijo dokazati, da so socialno sprejemljivi tudi taki ukrepi.
Voda v naravnem okolju - kroženje
Zagotovo smo že vsi slišali za vodni krog. Voda je v stalnem ravnovesju med morjem, ozračjem ter kopnim. Ločimo dva vodna kroga: mali vodni krog (kroženje vode nad morjem) in veliki vodni krog (kroženje vode med morjem in kopnim).
Doživljanje reke Soče – varno in brez gneče?
Že desetletja so v Dolini Soče opažali vedno večjo obremenitev »hčere planin«, reke Soče. Število kajakov in raftov je preseglo več vidikov nosilnih zmogljivosti.