Uredba EU o obnovi narave dobila zeleno luč

Obravnavo predloga uredbe je Evropski parlament podprl že novembra 2023. Podpora okoljskih ministrstev bi bila običajno zgolj formalnost, a ker je uredba postala jabolko političnega spora, je bila vnovič pregledana. Države članice EU, ki so zakonodajo zavrnile, so kot razlog za svojo odločitev navajale pomisleke zaradi domnevno zapostavljenega kmetijskega sektorja, višjih okoljskih in trajnostnih standardov ter visokih stroškov izvajanja uredbe, med njimi pa sta bili tudi alpski državi, Avstrija in Italija. Avstrijske zvezne dežele so uredbo sprva zavrnile, junija 2024 pa sta Dunaj in Koroška svoje stališče spremenili. Kot je povedala avstrijska ministrica za okolje Leonore Gewessler, odločitev zveznih dežel zanjo ni bila več pravno zavezujoča in glasovala je za zakonodajo.

Kaspar Schuler, direktor CIPRE International, je odločitev ministrice pozdravil: »Redko se zgodi, da ima majhna država, kot je Avstrija, v svojih rokah odločitev evropskega pomena. Zato je izredno pogumen glas podpore, ki ga je zagotovila avstrijska ministrica za okolje, še toliko bolj razveseljiv. Vsem notranjim sporom navkljub je alpska republika tako uspela postaviti pomemben mejnik na poti k udejanjanju celovitega trajnostnega razvoja, kar ustreza avstrijski neomajni podpori ciljem Alpske konvencije.«

Serena Arduino, predsednica CIPRE International, je ob tem poudarila: »CIPRA pozdravlja sprejetje uredbe o obnovi narave, saj ta ravnanje z biotsko raznovrstnostjo v Evropi postavlja na novo raven. Podpiramo njeno izvajanje na območju Alp. V skladu z Alpsko konvencijo se pri tem osredotočamo na skupno in usklajeno načrtovanje in izvajanje s strani vseh alpskih držav – ne glede na to, ali so države članice EU ali ne. Z novo zakonodajo smo zdaj bolje opremljeni za uresničevanje ciljev globalnega okvira za biotsko raznovrstnost in desetletja Združenih narodov za obnovo ekosistemov.« Kot Italijanko pa Sereno Arduino seveda žalosti dejstvo, da Italija ni zagotovila podpore, saj je tako zamudila priložnost, da bi pokazala daljnovidnost in se zapisala v zgodovino.

Obnova habitatov

Države članice EU so si z uredbo zastavile cilj, da bodo do leta 2050 postale podnebno nevtralne, k temu pa bo pripomogla uredba o obnovi narave. Več kot 80 odstotkov habitatov na območju EU je v slabem stanju ohranjenosti, kar naj bi spremenili ukrepi za obnovo različnih ekosistemov, kot so npr. ponovno pogozdovanje z domorodnimi drevesi in zasajanje lokalnega rastlinstva, obnova degradiranih mokriščnih habitatnih tipov in renaturacija in revitalizacija številnih reguliranih vodotokov. V prvem koraku so se države članice zavezale, da bodo do leta 2030 obnovile vsaj petino svojih kopenskih in morskih območij, ki zdaj niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov.

Viri in nadaljnje informacije:

www.euronews.com/my-europe/2024/06/17/nature-restoration-law-gets-green-light-after-austria-flips (en) www.europarl.europa.eu/news/de/press-room/20240223IPR18078/parlament-ja-zur-renaturierung-von-20-der-land-und-meeresflachen-der-eu (de), https://orf.at/stories/3360941/ (de) https://orf.at/stories/3360978/ (de)