Mikrofon podnebju “Koliko vode bo še preteklo?”
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki niso več oddaljene, ampak jih vse močneje občutimo tudi pri nas. Za uspešno reševanje podnebnih izzivov potrebujemo ustrezno usposobljenost in ozaveščenost (bodočih) odločevalcev, strokovnjakov in posameznikov.
Letošnja izvedba foruma je bila že tretja zapovrstjo, prvo leto smo naslavljali komunikacijo podnebnih sprememb, lansko leto vpliv podnebnih sprememb na javno zdravje in biodiverziteto, letos pa smo v središče podnebne krize postavili vodo.
Študentje so se v treh dneh v okviru interdisciplinarnih predavanj, delavnic in terenskega ogleda seznanili s kar desetimi različnimimi tematikami navezave vpliva podnebnih sprememb na najrazličnejše oblike in stanja voda. Študentski forum je odprl izr. prof. dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo FF UL s predavanjem o geografski dimeziji podnebnih sprememb in medsebojni povezanosti procesov in nujnosti celostnega naslavljanja in upravljanja. Ashok Swain in Maria Bald z Univerze Uppsala na Švedskem sta predstavila vpliv podnebnih sprememb na podnebne migracije - vse od tistih kjer primanjkuje vode, do tistih, ki jim naraščujoča morska gladina ogroža življenjski prostor, do naslavljanja ekstremnih vremenskih pojavov v begunskih taboriščih. Hkrati pa sta poudarila tudi problematiko neobstoječe pravne zaščite podnebnih migrantov. Doc. dr. Primož Banovcec s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL je skozi primere možnosti izboljšanja in urejanja poplavne varnosti in nadaljnih predikcij poplavne ogroženosti pripravil refleksijo na avgustovske poplave. Dan pa smo zaključili s predavanjem Kasparja Schulerja s CIPRE International, ki je predstavil nekaj primerov vodnih konfliktov v Apskem prostoru in zaveze o varovanju voda in upravljanju z vodnimi viri posameznih držav.
Sobotno dopoldne je bilo posvečeno vplivu podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost oceanov in celinskih voda. Anne Seidler z organizacije Seas at Risk je izpostavila pomen oceanov v luči podnebnih spremembe, predvsem kot ponor ogljika in premajhno naslavljanje posledic zmanjševanja biotske pestrosti v njih. Dr. Žiga Ogorelec z Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavil, kako velik del biotske raznovrstnosti se nahaja prav v vodi in kako poleg dviganja temperature slednje dodatno ogrožajo še tujerodne vrste. V delavniškem delu smo se pod vodstvom Kasparja Schulerja postavili v vlogo aktivnih zagovornikov in naslavljali različne tematike dogajanja v Alpskem prostoru - “Kraja snega ledenikom za FIS”, “Dvojno jezero”, “Izgradnja drugega bloka (je)”, “zimske Olimpijske igre 2026”. Vsa razmišljanja, ideje, rešitve in inovativni načini komunikacije pa so dostopni na spodnjih slikah.
Mesto Antwerpen je pristaniško mesto, ki seže sooča s posledicami podnebnih sprememb. Ronny Van Looveren nam je predstavil Strategijo prilagajanja mesta na vse pogostejše poplave oz. naraščanje morske gladine in ekstremne vremenske pojave. Mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pa nam je za zaključek dneva predstavil še stanje preostanka nekdanjih ledenikov - Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto.
Zadnji dan študentskega foruma smo izvedli na terenu. v Notranjskem Regijskem parku nas je vodja Centra za obiskovalce Cerkniško jezero Ladi Klančar popeljala čez proces povrnitve dela struge vodotoka Stržen v prvotni okljuk z namenom, da se bo voda na območju zadrževala dlje časa in v sušnih delih leta povečala možnost preživetja organizmov in boljše naravno čiščenje vode. V preteklosti je namreč Cerkniško jezero presahnilo precej manjkrat kot danes in so domačini želeli pospešiti proces odtekanja vode z namenom zagotavljanja dodatnih obdelovalnih površin. Danes pa zaradi spreminjanja podnebja jezero presahne tudi šestkrat letno.
Čeprav so spremembe stalnica in so bile prisotne že v preteklosti, se slednje odvijajo precej hitreje, organizmi pa se intenzivnim spremembam ne morejo prilagoditi tako hitro in posledično prihaja do izumrtja. Prav zato je pomembno ohranjati ekosisteme v naravnih stanjih, saj so ti bistveno bolj odporni na spremembe.
Polna predavalnica študentov je znak, da mladi podnebne tematike želijo naslavljati, se o njih izobraževati in aktivno ukrepati.
