Načelna stališča

CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Novice

Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Gradnja cest je podnebna past
Gradnja cest je podnebna past
Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.
Bitka za alpsko vodo
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.

Stališče

Stališče: Gore postale varno pribežališče
Stališče: Gore postale varno pribežališče
V obdobju, ko so veljali strogi omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, so gorska območja za mnoge postala pomembno pribežališče. Da pa bi to vlogo gorska območja lahko čim bolje opravljala tudi v prihodnje, jih je treba okrepiti in digitalno povezati, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.
Stališče: Gradbeni načrt za odporno družbo
Stališče: Gradbeni načrt za odporno družbo
Koronakriza je naša življenja razstavila na posamezne dele: medsebojni odnosi, različne oblike dela, preživljanje prostega časa in potrošniško vedenje ležijo sedaj pred nami kot nepovezani gradniki. Še vedno ni jasno, kako jih bomo spet sestavili. O tem, da imamo zdaj priložnost za izdelavo novega gradbenega načrta, ki bo kos izzivom v prihodnosti, je prepričana Barbara Wülser, sodirektorica CIPRE International.
Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?
Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?
V Alpah razpolagamo z zadostnimi količinami vode. Da pa bo vode kljub posledicam podnebnih sprememb za vse dovolj tudi v prihodnje, bo treba vodo začeti obravnavati prek nacionalnih meja kot skupno, tj. alpsko javno dobro, opozarja Marion Ebster, projektna vodja pri CIPRI International.