Načelna stališča
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.
Novice
Michael Gams, CIPRA International
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?
Hanspeter Staffler und Josef Oberhofer, CIPRA Südtirol
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Michael Gams, CIPRA International
Gradnja cest je podnebna past
Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.
Michael Gams, CIPRA International
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.
Stališče
Chloé Billod in Claire Belet, ADRETS
Stališče: Nov pristop k sezonskemu delu na območju Alp
Slabe delovne razmere, pandemija koronavirusa, podnebna kriza. Turističnemu sektorju v Alpah primanjkuje delavcev, številni so se zaposlili v drugih panogah, zato si je treba prizadevati za oblikovanje novega pristopa k sezonskemu delu, ki pa bi moral vključevati tudi možnost tako sklepanja pogodb o zaposlitvi z več delodajalci hkrati kakor tudi celoletnega prebivanja v turističnih krajih, opozarjata Chloé Billod in Claire Belet, projektni vodji pri ADRETS, eni od članskih organizacij CIPRE Francija.
Kathrin Holstein, CYC
Stališče: V Alpah potrebujemo več mladih!
Pospešeno staranje prebivalstva in odseljevanje ter izumirajoče vasi so značilne težave, s katerimi se soočajo številne gorske regije. A za mlade bi moralo življenje v Alpah spet postati privlačnejše, opozarja Kathrin Holstein, članica Mladinskega sveta CIPRE in sodelavka Omrežja občin Poveznost v Alpah.
Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija
Stališče: Alpski načrt moramo pripraviti za vse alpske regije
Bavarski Načrt za Alpe, ki v letu 2022 praznuje petdeseto obletnico obstoja, dokazuje, da je področje prostorskega načrtovanja na območju Alp naravnost predestinirano, da poišče ustrezne rešitve za pereča vprašanja sodobnega časa. Kot opozarjata Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija, v številnih alpskih regijah podobnih načrtovalskih instrumentov ne poznajo, pa bi jih potrebovali bolj kot kdaj koli prej.