Načelna stališča
Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010
Alpske države obsegajo številne obrobne regije z marsikdaj nemajhnim deležem v celotni površini države. Med posameznimi območji obstajajo velike socialne in ekonomske razlike, zato bi morala tudi politika bolje razlikovati med vrstami regij. Trenutno je za razvoj v Alpah značilen model urbanizacije, ki za potencialno šibke gorske regije predvideva manj razvojnih možnosti. V smislu socialne kohezije in vseobsegajoče odgovornosti pa je pomembno, da alpske države ter njihovi lokalni in regionalni organi dajo zavezujoče izjave o prihodnosti perifernih območij.
cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.
Novice
Michael Gams, CIPRA International
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?
Hanspeter Staffler und Josef Oberhofer, CIPRA Südtirol
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Michael Gams, CIPRA International
Gradnja cest je podnebna past
Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.
Michael Gams, CIPRA International
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.
Stališče
Louise Drompt, CIPRA-Jugendbeirats
Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje narave in upoštevanje trajnostnih načel pri kmetovanju na gorskih in hribovskih območjih ni vedno enostavno. Da bi se med interesi omenjenih strani ohranilo ravnovesje, bi morale nevladne organizacije sodelovanje s hribovskimi in gorskimi kmeti okrepiti, opozarja članica Mladinskega sveta CIPRE Louise Drompt, ki je odrasla v švicarski regiji La Gruyère v družini, v kateri je tradicija kmetovanja na hribovskih in gorskih območjih trdno zasidrana.
Serena Arduino, CIPRA International
Stališče: Zaupajmo v obnovo narave!
Z zakonom o obnovi narave so se vse države članice EU nedavno zavezale, da bodo uvedle ukrepe, s katerimi bo mogoče ponovno doseči dobro stanje danes poškodovanih ekosistemov in tako zaščititi populacije opraševalcev, naravne vire, čist zrak in čisto vodo. Kot je opozorila Serena Arduino, sopredsednica CIPRE International, bosta od tega imela korist tudi alpsko območje in tamkajšnje kmetijstvo.
Maya Mathias und Anna Mehrmann, CIPRA International
Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Čista voda in svež zrak, velika naravna raznolikost in različni višinski pasovi – Alpe ponujajo vse, kar potrebujemo za aktivno in zdravo življenje. A da bi to edinstveno zakladnico zdravja ohranili, bo treba združiti moči, sta prepričani Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRE International, ki je konec junija v Lihtenštajnu organizirala 1. Forum o prihodnosti Alp.