Načelna stališča
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.
Novice
Michael Gams, CIPRA International
Jedrska energija: opustitev ali ponovna oživitev?
Morebitni drugi jedrski reaktor v Krškem v Sloveniji, razprave o prepovedi gradnje novih jedrskih elektrarn v Švici, italijanski načrti za vrnitev k jedrski energiji: Ali območju Alp grozi oživitev jedrske energije?
Hanspeter Staffler und Josef Oberhofer, CIPRA Südtirol
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Michael Gams, CIPRA International
Gradnja cest je podnebna past
Spremembe v prometu namesto dodatnih cest: Zaradi podnebne krize in ogromnih stroškov so v Švici in Avstriji kritični do aktualnih projektov gradnje cest.
Michael Gams, CIPRA International
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.
Stališče
Manuel Herrmann, CIPRA Schweiz
Stališče: Zadnja priložnost za korenito spremembo v prometu
Cestna infrastruktura, ki je v preteklem stoletju počez povezala alpski prostor, se ruši. Na prelazih Brenner, Fréjus, Gotthard ali Col de Tende se obnova uporablja kot izgovor za izkopavanje novih cestnih predorov in gradnjo dodatnih voznih pasov. Posledica: v prihodnjih letih se bo ponudba cest močno povečala. Če želijo alpske države preprečiti, da bi Alpe v bližnji prihodnosti preplavil promet, morajo končno začeti urejati povpraševanje, meni Manuel Herrmann, direktor CIPRA Švica in podpredsednik organizacije Pro Alps.
Magdalena Holzer, CIPRA International
Stališče: Počitnice učinkujejo trajnostno
Počitnice pomenijo oddih, spremembo okolja, sprostitev. Vendar pa to, kje in kako preživljamo počitnice, ne vpliva samo na nas same, ampak tudi na druge ljudi, regije, podnebje in naravo. Potovanje je odločitev, ki prinaša veliko odgovornost, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRA International.
Janin Salzger, CIPRA Lab International
Stališče: Znova se moramo naučiti poslušati
Neokrnjena gorska pokrajina ali energetski prehod, varstvo podnebja ali nove ceste in predori, zdrava zemlja ali nova stanovanja: Če se fronte zaostrijo, je težko najti kompromise. Ravno zato v tem trenutku potrebujemo kulturo poslušanja, pravi Janin Salzger, projektna sodelavka pri CIPRI.