Pametna mobilnost v času počitnic

Medtem ko so potniki_ce na avstrijski avtocesti Tauern že na binkoštni vikend za več ur obtičali v 45 kilometrov dolgem zastoju, je bil zastoj pred švicarskim predorom Gotthard dolg 20 km. Pri iskanju obvoznih poti vozniki_ce pogosto zamašijo tudi ozke vaške ceste v alpskih dolinah. A največji prometni vrhunec je šele pred nami, ko se začnejo poletne počitnice. Več prometa pomeni tudi več hrupa, CO2, finega prahu, novih cest in parkirišč. To ogroža občutljive ekosisteme Alp, kulturno dediščino in kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Alpe vsako leto privabijo več kot 120 milijonov turistov_k, ki tu opravijo več kot 500 milijonov nočitev in približno 60 milijonov enodnevnih izletov. Študija Univerze v Bolzanu kaže, da 80 odstotkov italijanskih in nemških turistov_k Južno Tirolsko obišče z avtomobilom, le sedem odstotkov pa z vlakom. Tri četrtine emisij CO2 v turizmu nastane zaradi prihodov in odhodov z avtomobilom ali letalom. Po podatkih švicarske organizacije Pro-Alps se v kar devetih od desetih primerov namesto javnega prevoza uporablja avtomobil. Okoli tri četrtine vseh potovanj je namenjenih prostemu času oz. rekreaciji. V zadnjih letih se je tudi znatno povečalo število turistov_k iz drugih celin, ki obiščejo Evropo. 

Preprečevati, preusmerjati, izboljšati

V svojem aktualnem stališču »Promet in mobilnost v Alpah« CIPRA zato predlaga, naj turističnih destinacij ne oglašujejo na oddaljenih trgih, se odpovedo avtomobilom prijaznemu oglaševanju in opozarjajo na trajnostne alternative. Spodbujati je treba javni prevoz in aktivno mobilnost, kot je kolesarjenje. Celostni koncepti za trajnostni turizem bi se lahko zgledovali po pobudah, kot na primer »Gorniške vasi« ali mreža »Alpski biseri« (Alpine Pearls). Te vključujejo tudi učinkovitejše javne prometne sisteme, lokalno izposojo električnih avtomobilov in privlačne sisteme souporabe avtomobilov ter spodbude za zelene prireditve. Predvsem uspešni vzorčni projekti CIPRE, kot na primer »Youth Alpine Interrail« so tisti, ki kažejo pot naprej. V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri. Kaspar Schuler, direktor CIPRA International, meni: »Alpe potrebujejo pravo prometno preobrazbo. Ni dovolj, da samo elektrificiramo motorje – mobilnost moramo temeljito preoblikovati: manj prometnih kilometrov, več kakovosti življenja. Naše stališče kaže, kako je to mogoče doseči – skupaj, čezmejno, s pristnimi srečanji z naravo in ljudmi. Počitniško razpoloženje in sprostitev sta tako prisotna že od samega začetka.« 

Stališče »Promet in mobilnost v Alpah« dokument za prenos:
www.cipra.org/sl/stalisca/promet-in-mobilnost-v-alpah

Za vprašanja vam je na voljo:

Kaspar Schuler, kaspar.schuler@cipra.org

Michael Gams, michael.gams@cipra.org