Iskanje

Akcijski načrt za izboljšanje okolja in zdravja Crans-Montana (APUG) (Plan d'action environnement et santé (PAES) Crans-Montana)

Regija Crans-Montana je pri uresničevanju akcijskega načrta za izboljšanje okolja in zdravja prevzela vodilno vlogo na medobčinski ravni za področje mobilnosti in dobrega počutja. Regija - sestavlja jo šest občin, ki se razprostirajo vse od dolinskega dna do visokogorja - izvaja številne projekte, ki naj bi pripomogli k reševanju prometne problematike, a tudi k varovanju zdravja prebivalcev in gostov v nedotaknjenem okolju. Projekti se izvajajo tako, da ne omejujejo uspešnega gospodarjenja ali zadovoljstva vsakega posameznika, da živi oz. se nahaja v regiji.

Alpen retour

Alpen retour se imenuje kampanja Švicarske planinske zveze (SAC) za spodbujanje okolju prijazne mobilnosti. Kampanja je potekala tri leta, njen namen pa je bil preusmeriti motorizirani individualni promet na javni promet pri vseh, ki se odpravljajo v gorski svet. V ta namen je SAC pripravila različne spodbude v obliki posebnih storitev, npr. svetovanje v zvezi z mobilnostjo, spletni portal Alpenonline, tako materialne (alpska vozovnica) kot nematerialne spodbude (npr. razpis natečaja za mlade). Uspehi projekta: milijon kilometrov, ki bi bili sicer prevoženi z osebnimi avtomobili, je bilo opravljenih s sredstvi javnega prometa; v projekt se je vključilo 80 % članov SAC.

Zdravju in okolju prijazna oblika prevoza na delo (Gesund und umweltfreundlich zur Arbeit)

Kaj smo ugotovili ob certificiranju po ISO 14001 leta 1998: pri 65 % prevozov na delo z avtomobilom se prav zaradi prevozov na delo porabi okoli 50 % celote energije v podjetju, z ustreznim sistemom upravljanja mobilnosti pa bi bilo mogoče delež prevozov na delo z avtomobilom letno v povprečju zmanjšati na 45 %. Temu ustrezno bi se zmanjšala tudi poraba energije in emisij CO2, in sicer na tretjino celotne porabe podjetja. Kaj smo dosegli: izpolnili smo potrebe po mobilnosti, sprejeli odgovornost do okolja in družbe.

Ekološki model Achental (Ökomodell Achental)

Cilj projekta »Ekološki model Achental« je trajno ohraniti raznovrstnost in kakovost zavarovanih območij in ekološko visoko vredne krajine doline Achental. Najpomembnejša področja projekta so varstvo narave, zagotavljanje obstoja kmetij z razdrobljeno zemljiško strukturo in naravi prijazno vrednotenje narave za namene turizma. Razvoj vseh področij je medsebojno skladen, razvoj enega področja pa ugodno vpliva tudi na razvoj ostalih področij. Trajnostni regionalni razvoj poteka na medobčinski in čezmejni ravni ter v sodelovanju z vsemi skupinami državljanov.

Živeti v sozvočju z naravo – Unescov biosferni park Grosses Walsertal (Leben im Einklang mit der Natur – UNESCO Biosphärenpark Grosses Walsertal)

Leta 2000 je UNESCO razglasil dolino »Grosses Walsertal« za »biosferni park« in jo s tem uvrstil v svetovno mrežo vzorčnih območij trajnostnega razvoja. V biosfernih parkih so najpomembnejša tri področja delovanja: varstvo narave, trajnostni razvoj regije ter raziskovanje oz. okoljsko izobraževanje. Geslo »Uporabljamo naravo, ne da ji pri tem škodili« se nanaša na vse panoge in državljane in je povezano s povečevanjem ustvarjene vrednosti ter z istovetenjem prebivalcev z regijo.

Nova delovna mesta v regijah z naravnimi parki na Štajerskem (Arbeitsplätze für steirische Naturparkregionen

Ustvarjanje v prihodnost usmerjenih delovnih mest in s tem povezano preprečevanje odseljevanja bosta v prihodnje na podeželskih območjih vedno bolj pomembna. Na take razmere se je leta 1999 odzvalo Združenje naravnih parkov Avstrije in začelo v sodelovanju s službo za posredovanje delovne sile in Zvezno deželo Štajersko izvajati vzorčen projekt, katerega cilj je bil ustvariti nova delovna mesta v regijah z naravnimi parki na avstrijskem Štajerskem.

Ponovna vzpostavitev povezav med mestom in podeželjem na območju Alp (Renouer le lien ville/campagne dans les Alpes)

Sklepanje pogodb na lokalni ravni med potrošniki in kmeti na primestnih in obgorskih območjih, ki temeljijo na solidarnostnem načelu izmenjave svežih izdelkov in pridelkov (zelenjave). Pogodbe se sklepajo v okviru Društva za ohranitev kmetijstva (Association pour le maintien d’une agriculture paysanne - AMAP). Potrošniki vnaprej plačajo določen del blaga in s tem kmetom zagotovijo dohodek, kmetje pa jim redno dobavljajo sveže izdelke po dogovorjenem programu.

Postanek v Langeneggu – v vasi, polni življenja (Stopp in Langenegg – für ein lebendiges Dorf)

Oblikovanje in vzpostavitev prijetnega središča kraja v tesni povezavi s prebivalstvom. Izjava podjetnika: »Vsakodnevno se mimo vasi v enem dnevu zapelje mnogo avtomobilov. Ko bi se jih le nekaj ustavilo in obiskalo naše trgovine!«; gradnja dveh stavb po strogih ekoloških merilih; gradnja športnih igrišč in igrišč za otroke v središču kraja in vzpostavitev energijske poti s sodelovanjem študentov arhitekture Univerze v Innsbrucku in Visoke strokovne šole v Lihtenštajnu.

Društvo za izmenjavo v okviru organizirane sosedske pomoči Vorarlberg (Tauschkreis Vorarlberg)

Regionalno ekološko gospodarjenje, spodbujanje in subvencioniranje storitev lokalne oskrbe, spodbujanje sposobnosti posameznika, aktiviranje ljudi, ki ne opravljajo »klasične» pridobitvene dejavnosti (nezaposleni, starejši itd.), organizirana sosedska pomoč, skrb za starejšoe, izboljšanje kakovosti življenja v regiji, kulturno spodbujanje idej, ki sicer niso »dobičkonosne«, s pomočjo instrumenta »denarne enote«, ki jo je v domačem kraju mogoče uporabiti tudi v komercialne namene (geslo: »Nagradne milje«).

Zadruga Valplantes / Bio Alp Tea (Kooperative Valplantes, Coopérative Valplantes / Bio Alp Tea)

Zadruga Valplantes združuje sto proizvajalcev. Že dvajset let se ukvarja z ekološko pridelavo zelišč in zdravilnih rastlin na območju Peninskih Alp. Zadruga premore zmogljive sušilnice in s svojimi izdelki oskrbuje ugledna podjetja v švicarski živilski, kozmetični in farmacevtski industriji. S svojimi partnerji je zadruga „Valplantes“ v sodelovanju z različnimi partnerji na tržišču ponudila zeliščni ledeni čaj „Bio Alp Tea“.

Sirarska cesta Bregenzerwald (KäseStrasse Bregenzerwald)

Sirarska cesta (KäseStrasse Bregenzerwald) je društvo, ki združuje kmete z območja Bregenzerwalda, planšarje, gostilničarje, obrtnike in trgovce. Vsi člani in partnerji združenja prispevajo k ohranjanju posebne krajine Bregenzerwalda ter nadaljnjemu razvoju in izboljšanju kakovosti domačih izdelkov. Pri tem je spodbujanje inovativnosti v kmetijstvu, predelavi mleka in trženju ravno tako pomembno kot sodelovanje in ustvarjanje sinergij z drugimi regionalnimi ustanovami.

Samooskrbni center Kempodium (Allgäuer Zentrum für Eigenversorgung)

Kempodium je inovativni center, kjer lahko prebivalci v okviru ljubiteljskih delavnic, tečajev, šolskih projektov, delavnic za otroke, bazarjev, kulturnih prireditev, trgovin z rabljenimi predmeti, individualnega soustvarjanja delujejo na družbenem in kulturnem področju ali se preizkušajo v rokodelskih veščinah ter pri tem odkrivajo in uporabljajo vire iz domače regije. Center spodbuja socialni čut državljanov, socialno komunikacijo, regionalno identiteto in občutek pripadnosti ter tako ustvarja socialni kapital.

Ekološko kmetijstvo s prihodnostjo (Landwirtschaft mit biologischer Zukunft, Agricoltura con un futuro bio)

V občini Budoia so se povezali lokalni proizvajalci ekološko pridelane hrane in šolske kuhinje. Starši, ki so člani italijanskega združenja za ekološko kmetijstvo (AIAB), so opravili izbor izdelkov, skupaj s kmeti so pripravili programe za pridelavo in tako prek celega šolskega leta šolski kuhinji zagotavljali domače izdelke. To je koristilo vsem udeleženim v projektu, saj imajo zdaj kmetje zagotovljeno tržišče z vnaprej izdelanim prodajnim programom, 150 šolarjev pa lahko uživa zajamčeno svežo in zdravo hrano.

Težave s svetlobo (Die Helle Not)

Projekt Težave s svetlobo ("Die Helle Not") se ukvarja s problemom, s katerim se srečujejo povsod po svetu, a je bil doslej le malo opažen, čeprav so njegove posledice izredno moteče. Gre za vedno hujše onesnaževanje okolja, ki ga povzroča umetna svetloba. Na predlog strokovnjakov, ki preučujejo metulje, so v 60 občinah na Tirolskem za cestno razsvetljavo začeli uporabljati svetilke, ki ne ogrožajo žuželk. Ker so tako prihranili 30-40 odstotkov energije ter istočasno zaščitili nočne metulje, je ta rešitev zadovoljila tako predstavnike gospodarstva kot ekologe.

Samoupravni referendum o prihodnjem razvoju prometa v Pustriški dolini (Selbstverwaltete Volksbefragung zur Verkehrszukunft des Pustertales )

Izvedba samoupravnega referenduma, katerega cilj je oblikovanje zavesti in ugotavljanje odnosa prebivalcev do prihodnjega razvoja prometa v Pustriški dolini na Južnem Tirolskem. Osnova za sprožitev postopka je bila v deželnem parlamentu izražena zahteva ljudstva po uresničevanju neposredne demokracije, ki je deželno vlado spodbudila k ponovnemu razmisleku o svojih načrtih za gradnjo cest. Na podlagi posnetih intervjujev sedaj o rezultatih in izkušnjah razpravljajo na zborih občanov v vseh 11 občinah.

Prihodnost v Alpah: zasnove trajnostne mobilnosti (Zukunft in den Alpen: nachhaltige Mobilitätskonzepte)

Nakazane rešitve za trajnostno mobilnost v turizmu in prostočasnih dejavnostih kot poklicnem prometu in prometu dnevnih migracij. Izvajanje projekta temelji na celostnem pristopu, ki je zasnovan na načelu nudenja ugodnosti. Trije stebri trajnostnega razvoja so temelj te zasnove. Področje turizma in mobilnosti v prostem času: paket ugodnosti za goste, ki pripotujejo z vlakom, in tiste, ki počitnice preživljajo brez avtomobila. Področje poklicnega prometa in prometa dnevnih migracij: paket ugodnosti za domačine, ki ne uporabljajo avtomobila.

Logarska dolina

Leta 1987 je občina ustanovila krajinski parka Logarska dolina, kar pa ni rešilo problemov povezanih s turizmom, saj občinski odlok ni predvidel financiranja delovanja parka. Zato so se domačini dogovorili za razvojne cilje, ustanovili podjetje in pridobili upravljalsko koncesijo od pristojna občine. Razvoj parka, ki daje močan gospodarski pečat širšemu območju že 13 let gradijo na ravnotežju med naravovarstvenimi, socialnimi, gospodarskimi vsebinami in sodelovanju pristojnih organizacij.

Polo Poschiavo

“Il Polo Poschiavo” (PP) je izobraževalni center za nadaljnje poklicno izobraževanje ter spremljanje razvojnih projektov na kantonalni in državni ravni. Področja izobraževanja so e- oz. integrirano učenje (E-Learning oz. Blended Learning). S svojim delovanjem center omogoča dostop do novih tehnologij širokemu krogu prebivalcev ter tako prispeva k izboljšanju konkurenčnosti celotnega območja, na katerem deluje. Poleg tega je kompetenčni center še posebej dejaven pri čezmejnem sodelovanju (Interreg IIIA).

Umetnost lesene gradnje (Holzbau-Kunst)

Cilj Združenja za kakovostno leseno gradnjo (QG-Holz) je dvigniti lesnopredelovalna podjetja na višjo razvojno stopnjo, razvijati poslovno sodelovanje ter v večji meri spodbuditi trajnostno uporabo lesa kot naravnega vira in s tem skrbeti za ohranitev kulturne krajine. Spodbude za dvig kakovosti in inovativno, sodobno izobraževanje so temeljni deli projekta. Gospodarska dejavnost na področju gozdarstva se je povečala za 20 %, v tesarskih obratih za 60 %, stopnja zaposlenosti se je povečala za 15 %, dvignil se je tudi ugled arhitekture lesene gradnje.

Zmagovalci in finalisti natečaja »Prihodnost v Alpah«

Na tej strani boste našli projekte, ki so prišli v ožji izbor za nagrade. Zaradi velikega števila izredno uspešnih projektov se je žirija odločila, da bo poleg šestih predvidenih nagrad dodatno podelila še dve posebni nagradi, zato je zmagovalnih projektov sedaj osem.

Natečaj CIPRE "Prihodnost v Alpah": oddani natečajni prispevki sedaj tudi na spletu!

Odziv na vsealpski natečaj „Prihodnost v Alpah“ je nad vsemi pričakovanji, saj so do izteka roka za oddajo, tj. 20 julija 2005, posamezniki in organizacije iz vseh osmih alpskih držav predložili več kot 570 projektov! Vse natečajne prispevke si je mogoče ogledati na tej strani. Razglasitev šestih zmagovalnih projektov je bila 22. septembra 2005.

Natečaj CIPRE „Prihodnost v Alpah“: še 30 dni do zaključka roka za prijavo! Šest nagrad v vrednosti 25.000 evrov? Ena je lahko tudi Vaša!

Le še trideset dni bo Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) sprejemala kandidature za vsealpski natečaj „Prihodnost v Alpah“, na katerem bo podelila šest nagrad, vsakokrat v vrednosti kar 25.000 evrov – obetajo si jih lahko najboljši projekti, namenjeni uveljavljanju trajnostnega razvoja na območju Alp.

Začetek izvajanja projekta «Prihodnost v Alpah»: Da bodo Alpe pripravljene na prihodnost

V okviru Alpskega tedna 2004, ki poteka v Kranjski Gori v Sloveniji, bo Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) predstavila svoj novi projekt „Prihodnost v Alpah“. Cilj tega široko zasnovanega projekta je spodbujanje trajnostnega razvoja na območju Alp.

Natečaj CIPRE – šestkrat po 25.000 evrov! Prihodnost v Alpah nagrajuje

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je danes, 14. aprila 2005, v Ljubljani v Sloveniji, Münchnu v Nemčiji, Innsbrucku v Avstriji, v Milanu v Italiji, Grenoblu v Franciji in Bernu v Švici v okviru svojega projekta „Prihodnost v Alpah“ istočasno razpisala nagradni natečaj, na katerem bo podelila šest nagrad, vsakokrat v vrednosti 25.000 evrov - obetajo si jih lahko najboljši projekti, namenjeni uveljavljanju trajnostnega razvoja na območju Alp.

"Prihodnost v Alpah": Širjenje znanja - povezovanje ljudi