Ekološki model Achental (Ökomodell Achental)
Cilj projekta »Ekološki model Achental« je trajno ohraniti raznovrstnost in kakovost zavarovanih območij in ekološko visoko vredne krajine doline Achental. Najpomembnejša področja projekta so varstvo narave, zagotavljanje obstoja kmetij z razdrobljeno zemljiško strukturo in naravi prijazno vrednotenje narave za namene turizma. Razvoj vseh področij je medsebojno skladen, razvoj enega področja pa ugodno vpliva tudi na razvoj ostalih področij. Trajnostni regionalni razvoj poteka na medobčinski in čezmejni ravni ter v sodelovanju z vsemi skupinami državljanov.
|
Podroben opis posameznih projektov boste našli tukaj... Tema: Zavarovana območja, Nove oblike odločanja, Ustvarjanje dodane vrednosti na regionalni ravni |
 |
Nosilec projekta
Nosilec projekta je društvo »Ekološki model Achental«,v kateremu so se združile zgornjebavarske občine Bergen, Grabenstätt, Grassau, Marquartstein, Schleching, Staudach-Egerndach, Übersee in Unterwössen s prebivalci. Sosednje tirolske občine pri projektu sodelujejo kot partnerice. Občani sodelujejo v tematskih delovnih skupinah in iniciativnih skupinah. Delovanje pisarne društva, kjer je zaposlen vodja projekta, financirajo občine.
Sodelujoči deležniki
Vsi prebivalci, še zlasti kmetje (ti sodelujejo v iniciativnih skupinah, lokalnih skupinah za Agendo 21, tematskih delovnih skupinah ali neposredno prek društva), pisarna (trenutno 3 osebe), celotno predsedstvo z župani občin in petimi odborniki (ti zastopajo različne interesne skupine), strokovni organi (npr. organi varstva narave, urad za kmetijstvo), zunanji svetovalci, delavci občinskih uprav in turističnih informacijskih uradov.
Cilji
Ohranitev in razvoj zavarovanih območij, raznolikosti vrst in podobe krajine; zagotavljanje nege krajine, ki je nujna za ohranitev raznolikosti vrst (npr. košnja senožeti, urejanje planin), zagotavljanje in razvijanje ekstenzivnega kmetijstva, povečanje ustvarjene dodane vrednosti kmetijstva, krepitev sonaravnega turizma, vodenje obiskovalcev po ekološko občutljivih območjih, krepitev ozaveščenosti domačinov in gostov, odraslih in otrok o lepoti krajine in potrebi po njenem varovanju kot tudi o upoštevanju povezanosti med varstvom narave, kmetijstvom in lastnim ravnanjem. Krepitev občutka pripadnosti domači regiji, ustvarjanje sinergij in novih možnosti prek intenzivnega povezovanja različnih pobud in občin, krepitev regije v smislu trajnostnega razvoja od znotraj navzven. Zagotavljanje delovnih mest in kakovosti življenja v regiji.
Dejavnosti
Svetovanje uporabnikom in lastnikom zemljišč glede ohranjanja in nege ekološko vrednih površin. Prevzem vloge ustanovitelja organa, ki bo skrbel za ekološko posebej občutljiva območja. Spodbujanje raznolikih ukrepov za nego krajine. Ustanovitev delovne skupine za okoljsko izobraževanje (vodenje izletov v naravo, šolski projekti itd.). Ukrepi za usmerjanje in obveščanje obiskovalcev (npr. pot doživetij prek močvirja, obnova pešpoti). Vzpostavitev trženja domačih izdelkov iz sonaravne proizvodnje, zasnova uporabe zaščitnega znaka za izdelke, zasnova trženja, izdelava usmeritev za delo v delovnih skupinah, uvedba jedilnega lista za domačo regijo, kmečka tržnica, košarica izbranih kakovostnih izdelkov iz regije (Regional-Regal). Izdaja brošure o neposrednem trženju, informacijske prireditve, priprava nalepk, embalaže, naprav za vakuumsko pakiranje. Usposabljanje kmetov (npr. računalniški tečaji). Oblikovanje raznolikih vrst ponudbe za trajnostni in z naravo povezan turizem v sodelovanju s turističnimi delavci, gostitelji in obrtniki, npr. počitnice brez avtomobila, ponudba različnih možnosti doživljanja narave, turistične delavnice.
Rezultati
Številni ukrepi za nego krajine so že bili izvedeni in se še izvajajo. Ohranitev in nega senožeti, planin idr. površin biotopov se skoraj povsod izvajata, za problematične primere se poiščejo ustrezne rešitve (npr. prevzem pokroviteljstva, akcije občanov). Na področju turističnega trženja postaja narava v vedno večji meri rdeča nit (npr. organizirano vodenje gostov v naravo). Vedno bolj se širi neposredno trženje kmečkih izdelkov in pridelkov (npr. kmečka tržnica, prodaja mesa na kmetijah, potujoča sirarna). Nekatere oblike neposrednega trženja so iz nekdanje dopolnilne dejavnosti postale glavno dejavnost. Položaj kmetijstva se je ustalil (kmetije prevzemajo mladi gospodarji), kmetijstvo je postalo bolj ekstenzivno (obseg ekološkega oz. ekstenzivnega kmetijstva se je podvojil in še raste). Število ljudi, ki preživljajo počitnice na kmetijah (kmečki turizem), je vidno naraslo. Delujejo številne delovne skupine, ki so se že uveljavile in postopoma postajajo vedno bolj samostojne. Šole in otroški vrtci sodelujejo kot partnerji, npr. pokrovitelji biotopov, projektni dnevi. Vedno bolj intenzivno povezovanje omogoča lažje izvajanje ukrepov.