Kaj pomeni dobro jesti?

»Naša želja je bila razumeti in spremeniti prehranjevalne navade v jedilnici naše šole,« so ob zaključku projekta Bon Appétit! povedali sodelujoči dijaki in dijakinje iz francoskega Pertuisa. V ta namen so izvedli spletno anketo in opravili intervjuje z vodstvom šolske kuhinje, nato pa na podlagi pridobljenih spoznanj skupaj s partnersko organizacijo Au Maquis pripravili različne ukrepe za vključitev kakovostnejše in bolj zdrave hrane na šolski jedilnik: večji delež vegetarijanskih jedi, ki imajo bogatejši okus in obenem manjši vpliv na podnebje, večji delež kakovostne sezonske hrane iz lokalnega okolja, oblikovanje manjših obrokov, kar zmanjšuje količine zavržene hrane, zagotovitev več časa za prehranjevanje in prijetnega vzdušja v jedilnici. Mladi udeleženci in udeleženke zdaj upajo, da bodo vsi našteti in številni drugi ukrepi postali trajni. Z uspešno izvedbo projekta je bila zadovoljna tudi Maja Kogovšek iz CIPRE International: »Mladi v projektu niso le raziskovali in spoznavali velik vpliv, ki ga ima naš prehranski sistem, temveč so k njemu lahko tudi sami prispevali manjše spremembe.«

Kmetijstvo v Lihtenštajnu
Današnji prehranski sistem je odgovoren za približno 37 odstotkov svetovnih izpustov CO₂. Kaj to pomeni za državo, kot je, denimo, Lihtenštajn? Kje in kako se izvaja kmetijska dejavnost? Kakšen pomen imajo pri tem ekosistemi? Odgovore na ta in številna druga vprašanja ter pobude za razmislek ponuja poseben zemljevid Liechtenstein Food Landscape (Prehranska pokrajina v Lihtenštajnu), ki prikazuje različne vidike lokalnega kmetijstva, kot so poljedelstvo, živinoreja in gorsko kmetijstvo, namenjen pa je tudi spodbujanju razprave. »Da bi okrepili varstvo okolja, ne potrebujemo le bolj trajnostne proizvodnje hrane - poskrbeti moramo zlasti za to, da bo v večji meri trajnostno naravnana tudi naša potrošnja,« dodaja Kogovšek. »Z zemljevidom želimo sprožiti razpravo prav o teh vprašanjih in tako povečati ozaveščenost nas vseh o izvoru hrane.«

V projektu Bon Appétit! so sodelovali mladi iz Francije in Lihtenštajna, ki so se preizkusili v pridelavi in predelavi lastne hrane ter okušanju in skupni pripravi jedi, obiskovali so kmetije in skupnostne vrtove v domači regiji ter neposredno doživeli, kako zelo lahko hrana na njihovem krožniku zaznamuje pokrajino okoli njih. CIPRA International je projekt, ki ga je sofinanciral program Erasmus+, izvedla v sodelovanju z društvi Au Maquis, Ackerschaft in Feldfreunde ter Gimnazijo Vaduz.