Načelna stališča
Promet in mobilnost v Alpah
V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.
Letališče Bovec – uskladitev obsega dejavnosti letališča za kakovost življenja in trajnostnega upravljanja
Bovec in nasploh celotno območje Julijskih Alp vsako leto dosega rekordne obiske turistov, čemur sledi tudi ponudba bovškega letališča – za obiskovalce so predvsem zanimivi panoramski poleti nad dolino Soče, Triglavskim narodnim parkom, predvsem Triglavom in skydiving padalstvo. Krajani zaradi vedno večjih obremenitev zahtevajo uskladitev upravljalskega načrta letališča s prebivalci ter tako prispevati k kakovosti življenja Bovčanov ter tudi gostov, ki ob obisku Bovškega pričakujejo tišino in mir.
Vodna energija na območju Alp
V kolikšni meri je raba vodne energije okolju prijazna in ekološko sprejemljiva? To vprašanje prebivalce alpskega prostora zaposluje že desetletja, še toliko bolj zaradi nujno potrebnega odmika od rabe fosilnih virov energije. Danes obratuje na območju Evrope okoli 21.000 hidroelektrarn, 300 jih je v gradnji, načrtovanih je še več kot 8.500 tovrstnih objektov. Zaradi podnebnih sprememb in nepredvidljivih dogodkov v okolju, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so npr. visoke vode, se marsikje nagibajo h gradnji novih pregrad in jezov, čeprav bi bile v okoljskem pogledu bolj smiselne širitve rečnih strug.
Novice
Michael Gams, CIPRA International
»Velika večina ljudi si želi prihodnosti.«
Bea Albermann dela kot mlada zdravnica na pediatrični kliniki. Mlada Švicarka je soustanoviteljica organizacije «Health for Future Switzerland» (Zdravje za prihodnost Švice), protestira na svetovnih podnebnih konferencah in motivira druge, da povečajo svoj politični odtis.
Michael Gams, CIPRA International
Preusmerjanje prometa namesto vlaganja tožb
Trajnostno upravljanje prometa namesto populističnih tožb: k temu pozivajo predstavniki CIPRE ob prometni osi čez prelaz Brenner. Švica se spopada s ponovnim povečanjem prometa.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Je uredba o obnovi narave tik pred propadom?
Svet EU za okolje bi lahko o uredbi o obnovi narave odločal sredi junija 2024, a podpora večine držav članic še ni dosežena kljub jasno izraženi podpori civilne družbe in znanstvenoraziskovalne sfere. Uredbi nasprotujeta tudi dve alpski državi.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Kot so poročale italijanske nevladne organizacije, je bilo za 79 projektov, povezanih z izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2026 v Milanu - Cortini, namenjenih več kot 5,72 mrd. evrov, zato zdaj zahtevajo vzpostavitev enotne platforme, ki bo javnosti zagotavljala transparentno obveščanje o porabi stroškov in vplivih na lokalni ravni.
Stališče
Dijana Čataković, CIPRA Slovenija
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.