Visoka napetost v Alpah

Jezovi, fotonapetostni sistemi in vetrne elektrarne: energetski prehod je poleg zmanjšanja energijske porabe in večje energetske učinkovitosti eden najpomembnejših odzivov na podnebno krizo. Hkrati je treba zaradi krize biotske raznovrstnosti obnoviti že poškodovane ekosisteme. Vendar pa tako energetski prehod kot renaturacija zahtevata prostor, ki ga v Alpah primanjkuje. Konflikti rabe so zato neizogibni. »V ozadju teh naraščajočih zahtev po uporabi je tudi naš življenjski slog, ki zahteva vedno več prostora in proizvodnje energije,« je dejal Uwe Roth, predsednik CIPRE International. »Zato moramo začeti z izgradnjo obnovljivih virov energije, vendar predvsem na urbanih območjih in ne na zadnjih naravnih območjih.« Na konferenci so strokovnjaki ponudili veliko impulzov za razmišljanje, popoldne pa so udeleženci teze preizkusili v skupinskem delu.

Nove pokrajine, nove zahteve glede rabe

Tam, kjer se ledeniki talijo, bo samo v Švici do leta 2100 nastalo približno 700 novih visokogorskih jezer, katerih skupna površina bo enaka površini celotnega švicarskega kantona. Thomas Kissling na ETH Zürich raziskuje prihodnost teh pokrajin v luči varstva narave, turizma in energije. Po njegovem mnenju bi lahko s »povezovanjem različnih zahtev po rabi« nastala »nova vrsta alpske pokrajine«, kot je jezero, ki že nastaja na taljenem ledeniku Gorner blizu Zermatta. Po Kisslingovih besedah bi tam lahko proizvajali električno energijo tudi brez velikega jezu. Toda kje bi bilo sploh mogoče postaviti energetske naprave na obnovljive vire energije, skladne z biotsko raznovrstnostjo in pokrajino? Po mnenju Lea Reusser s Švicarske akademije znanosti bi lahko s katalogom meril izločili območja že v fazi načrtovanja, na primer zaradi zaščite biotske raznovrstnosti. »Vendar pa obstajajo naravni parki, kjer postavitev elektrarne sama po sebi ni prepovedana,« tako Reusser.

Energetski prehod kot socialni učni proces

Gernot Stöglehner z Univerze za naravne vire in znanosti o življenju na Dunaju pravi, da je načrtovanje energetskega prehoda družbeni učni proces: »Deluje le z določanjem in uresničevanjem zavezujočih ciljev načrtovanja.« Po Stöglehnerjevem mnenju je treba združiti raven dejstev in raven vrednot. »Sodelovanje je pomembno ne le v procesu načrtovanja, temveč tudi pri izvajanju.« Pomanjkanje sodelovanja lahko privede do velikih konfliktov, kot je poročal Mauro Varotto z Univerze v Padovi/I. Dežela Veneto že leta načrtuje gradnjo jezu v dolini Vanoi, med drugim zato, da bi z vodo oskrbovala kmetijstvo v ravnini, ki ga pesti suša. O projektu so bili obveščeni veliko prepozno, kar je privedlo do zaostrenih nasprotovanj. »Gore niso le rezervoarji ali viri. Tam imajo pomembno vlogo tudi turizem, prebivalstvo in lokalno gospodarstvo,« je poudaril Varotto. To bi moralo služiti tudi kot lekcija za načrtovanje takšnih projektov v prihodnosti.

Dogodek je organizirala CIPRA International v sodelovanju s predstavniki CIPRE Avstrija in CIPRE Nemčija ter mreže AlpPlan. Dogodek je del programa predsedovanja EUSALP Lihtenštajna in Avstrije. Zbornik konference o alpskem prostorskem načrtovanju bo izšel poleti 2025.

Več informacij: www.cipra.org/sl/o-nas/strokovne-konference/letna-strokovna-konferenca-2025