Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
Vedno znova ponavljamo, da so mladi upanje za našo prihodnost, vendar so njihove potrebe v procesih odločanja običajno spregledane, ker niso zastopani ali pa njihova mnenja niso vključena v raziskave. Mladi se soočajo s pretiranim turističnim obiskom in občutkom, da so lokalni prebivalci odveč in ovirajo nadaljnji razvoj turizma, kažejo rezultati našega Erasmus+ projekta »Alpski kompas«, ki smo ga izvedli na območju Alp.
Rezultati projekta so jasno izpostavili problematiko bivanja mladih v alpskem prostoru. Njihove zahteve so jasne in moramo jim prisluhniti, predvsem pa aktivno delovati v smeri reševanja izpostavljenih problematik.
Močno je izpostavljena stanovanjska problematika. Cene najemnin so poskočile v nebo, lastniki nepremičnin pa mladim nočejo oddajati v vrhuncu sezone, saj je dnevno oddajanje bolj dobičkonosno. Tako si mladi težko zagotovijo nepremičnino za brezskrbno celoletno bivanje. Nakup nepremičnin je za večino nedosegljiv, saj se v določenih alpskih regijah prodajajo po visokih cenah z namenom, da jih kupi nekdo, ki bo zgradil hotel ali parcelo tržil.
Prav tako v ospredje postavljajo pomen kakovostnega javnega potniškega prometa, ki omogoča življenje brez lastništva avtomobila. Ključni so jim nematerialni kazalniki, kot so podpora mentalnemu zdravju ter možnost izražanja svojih etičnih in drugih prepričanj, ne da bi te zato v ruralnem okolju obsojali. Pomembno pa jim je tudi ravnovesje med življenjem in delom, ki omogoča dovolj prostega časa za dejavnosti, ki mlade veselijo.
Alpske identitete in spoštovanja gorskega sveta se ne more kupiti, lahko se ju privzgoji, a za to je potreben čas in bivanje v okolju, ne zgolj občasni obiski. Če si želimo, da alpski prostor še naprej živi, bomo v ospredje morali postaviti potrebe mladih domačinov in ne turistov.
Vse zahteve, ki so jih mladi v okviru projekta »Alpski kompas« izdelali, so na voljo na spletu: www.cipra.org/sl/alpskikompas.