»Preprečevanje, preusmerjanje, izboljšanje so danes nuja in ne izbira!«

Italija je na Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo zaradi avstrijske prepovedi vožnje tovornih vozil po avtocesti, ki poteka čez prelaz Brenner. Predstavništva CIPRE v alpskih državah so se postavila na stran Avstrije – kaj očitajo tožbi pritožnice?

Menim, da je tožba Italije proti Avstriji očiten pokazatelj neuspešnega čezmejnega sodelovanja na področju prometne politike. Temu bi se bilo mogoče izogniti. Tožbi očitamo, da gospodarske interese postavlja pred zdravje ljudi in okolje, ključni argument Italije pa je kršitev načel prostega pretoka blaga, ki temelji na pravu EU.

Kako so nacionalna predstavništva CIPRE podprla CIPRO Avstrija?

Kot najbolj obremenjena prometna povezava na območju Alp ima brennerski prelaz simbolen pomen, obstajajo pa tudi številne druge pomembne alpske tranzitne poti. Skupaj smo izvajali aktivnosti na področju komuniciranja z javnostjo in podprli argumente avstrijske zvezne vlade. Da bi bilo mogoče doseči učinkovitejšo porazdelitev prometa, predvsem pa zmanjšanje pritiska na naravo in ljudi, smo kot možno rešitev predlagali uvedbo slotnega sistema, ki je sicer na seznamu naših zahtev že dlje časa.

Pritiska na Alpe ne povzroča le prevozniški lobi, temveč tudi avtomobilski promet. CIPRA se je v skupnem stališču zavzela za trajnostno mobilnost v Alpah. Katere so pri tem vaše najpomembnejše zahteve?

Ko gre za prelaz Brenner, govorimo o 2,5 mio. tovornjakov letno, v istem obdobju prečka prelaz skoraj 12 mio. avtomobilov. Gre torej tudi za primestni in počitniški promet. Ena od naših najpomembnejših zahtev je trajnostno in uporabnikom_cam prijazno prostorsko načrtovanje na vseh ravneh: na mednarodni, nacionalni in regionalni. Po našem mnenju je pomembno, da je okolju prijazen promet mogoč tudi prek meja. Da bi to dejansko dosegli, bo treba v načrtovanje vključiti prebivalstvo in upoštevati njihove potrebe. Potrebujemo spodbude, da se pogosteje ne bi odločali za uporabo avtomobila. Za nas so preprečevanje, preusmerjanje in izboljševanje nuja in ne izbira.

Kdo je poleg nacionalnih predstavništev CIPRE sodeloval pri pripravi stališča?

O tem smo se pogovarjali s prevoznimi podjetji, raziskovalci_kami ter predstavniki_cami uprave in civilne družbe. To nam je pomagalo preveriti uporabnost naših stališč in rešitev v praksi. Srečanja v okviru platforme, namenjene medsebojnemu povezovanju, smo organizirali prek naše pisarne Alpske konvencije v Avstriji.

Kaj želi CIPRA doseči s svojim stališčem?

Ko gre za promet in mobilnost, moramo nastopati s skupnim in močnim glasom. Naš najpomembnejši cilj je spodbujati okolju prijazno mobilnost ob sočasnem upoštevanju potreb ljudi v alpskem prostoru, obenem pa v čim večji meri zmanjšati negativne učinke prometa.

Kaj konkretno predlagate, da bo razvoj mobilnosti na območju Alp potekal bolj trajnostno?

Potrebujemo spodbude, da bodo ljudje avtomobile pustili doma in se odločili za javni prevoz ali kolo, ne pa gradili nove čezalpske cestne povezave, kar sicer prepoveduje tudi prometni protokol Alpske konvencije. Vse to je mogoče uresničiti na različnih ravneh, na primer z uvedbo učinkovitejšega sistema vozovnic ali oblikovanjem ponudbe preživljanja počitnic oz. prostega časa brez avtomobila. Veliko bo treba še storiti na področju čezmejnega prometa. Podjetja bi lahko spodbude ustvarila z decentraliziranimi prostori za skupno delo (coworking). Seveda se moramo pogovoriti tudi o nepriljubljenih ukrepih, kot so omejitve hitrosti ali območja brez avtomobilov. Pri gradnji novih prometnih površin bi lahko sočasno ustvarili tudi nove zelene površine. To je tako kot pri uvedbi prepovedi kajenja v gostinskih lokalih: najprej velik odpor, pozneje pa tema ni več aktualna.

Pogovarjala se je Michael Gams