Iskanje

Stroka je enotna: Zmanjšati moramo emisije iz malih kurilnih naprav

Slovenija je ena izmed evropskih držav, kjer je zrak zaradi delcev PM₁₀ najbolj onesnažen. Kljub postopnemu izboljšanju kakovosti zraka so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim dnevnim vrednostim teh delcev, ki letno povzročijo do 1.400 prezgodnjih smrti. Glavna vira onesnaženja sta promet in ogrevanje, pri čemer so eden največjih virov onesnaževanja individualna kurišča na lesno biomaso. V letu 2021 so mala kurišča prispevala kar 73 % izpustov PM₂,₅, cestni promet pa 6 %. Posvet v organizaciji okoljske organizacije Focus in naravovarstvene organizacije CIPRA Slovenija, ki je združil polno dvorano različnih strokovnjakov, je eden izmed korakov k reševanju teh izzivov, saj bo treba za učinkovite rešitve združiti moči in sprejeti ambicioznejše ukrepe, predvsem pa delati več na ozaveščanju javnosti.

Preveč vode, premalo vode: Ekskurzija v Dunajski gozd

Kako droni odkrivajo nezakonita kurišča? Kako se lahko naselja zaščitijo pred naslednjo poplavo? Kaj imajo skupnega gozdni požari in zemeljski plazovi? Odgovore na ta vprašanja so novembra 2024 v okviru projekta MultiBios iskali udeleženci_ke ekskurzije v biosferni rezervat Dunajski gozd.

Vabilo na delavnico: Krepitev kompetenc za zaposljivost na podeželju

Mladi med 16. - 30. letom, lepo vabljeni, da se udeležite brezplačne delavnice - Krepitev kompetenc za zaposljivost v zelenem sektorju na podeželju, ki jo bomo izvedli v ponedeljek, 25. 11. 2024, v Info točki Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani.

Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru

Zaradi globalnega izziva, ki ga prinašajo podnebne spremembe, in izgube biotske raznovrstnosti postaja koncept na naravi temelječih rešitev (NTR, angl. nature-based solutions – NBS) vse pomembnejši. Nemški Zvezni urad za okolje je zato podjetje ifuplan v vlogi vodilnega projektnega partnerja in CIPRO International pooblastil za pripravo poročila z naslovom Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru. Namen poročila je analizirati potenciale različnih rešitev, ki temeljijo na načelih delovanja naravnih sistemov, pri konkretnih posegih v alpski prostor kakor tudi raziskati mehanizme upravljanja, ki bodo zagotavljali njihovo učinkovito izvajanje. Na podlagi tega bo mogoče preveriti njihovo prenosljivost na druge alpske regije in oblikovati priporočila za uspešno delovanje na tem področju.

Uredba EU o obnovi narave dobila zeleno luč

Večina okoljskih ministrov in ministric EU je 17. junija 2024 potrdila zakonodajo o obnovi narave. Za potrebno večinsko podporo je bil tako rekoč v zadnji minuti ključen pogumen in daljnoviden glas avstrijske okoljske ministrice.

Gore kot terapija

Pohodništvo, alpinizem, plezanje: Marco Battain pravi, da gibanje v gorah ne le izboljšuje naše počutje, ampak ima tudi terapevtski učinek. S tako imenovano gorsko terapijo se ukvarja že desetletja.

Model upravljanja območja Jelovice

Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.

Pustimo delček gozda pri miru - prepustimo ga naravi, ogroženim vrstam in prihodnjim generacijam

Ob svetovnem dnevu Zemlje se zavedamo, kako pomembno je varovati naš planet in vse živo na njem. V Sloveniji zaradi velikega deleža gozdnatih površin prevladuje občutek, da nam gre na tem področju dobro, vendar nam bi lahko in nam bo moralo iti še veliko boljše. Partnerji projekta Povezani za gozdove CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, okoljska organizacija Focus in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) želijo z novo kampanjo za vzpostavitev gozdnih rezervatov manjše velikosti povečati zavedanje o nujnosti vzpostavitve območij, ki so ključna za obstoj številnih živalskih vrst, pestro biodiverziteto in odpornost gozdov na podnebne spremembe. Lastnike gozdov pozivajo, da delček gozda v upravljanje prepustijo naravi, javnost pa vabijo k ogledu simpatičnih kratkih videov o življenju ptic in k podpori pri ozaveščanju.

Po poplavah

Katero vlogo bi lahko pri obvladovanju podnebnih tveganj imeli biosferni rezervati, je bila osrednja tema mednarodne delavnice, ki je v okviru projekta MultiBios potekala aprila 2024 v Bad Kleinkirchheimu/A. Udeleženci delavnice so si ob tej priložnosti na terenu ogledali tudi posledice močnega deževja in poplav, ki so pred dvema letoma prizadele dolino Gegendtal.

Za naravne gozdove – pustimo delček gozda pri miru

Povezani za gozdove

[Projekt zaključen] V zadnjem desetletju se vse pogosteje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj opazne in intenzivne (npr. vročinski valovi, suša, poplave…). Podnebne spremembe so eden izmed glavnih vzrokov za zmanjšanje biotske pestrosti. V projektu “Povezani za gozdove” naslavljamo izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist.

Pomen naravi prepuščenih gozdov za gozdne specialiste

V zadnjem času v Sloveniji z gozdom gospodarimo vse bolj intenzivno. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se od leta 2004 v povprečju vsako leto odpira več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Posledično z odpiranjem gozdov izgubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi, naravi prepuščenimi gozdovi pa ni.

Pomen naravi prepuščenih gozdov za ohranjanje biotske pestrosti

Z denarnimi spodbudami za gospodarjenje z gozdom se je sečnja začela tudi v gozdovih, ki so bili dolga desetletja prepuščeni naravnim procesom, zanje pa je značilna velika pestrost živega sveta. Površina obstoječih gozdnih rezervatov je premajhna za ohranjanje te pestrosti.

Uredba o obnovi narave - Evropski parlament glasoval za sprejetje

Uredba EU o obnovi narave (Nature Restoration Law) je osnova za obnovo degradiranih ekosistemov v vseh državah članicah, sprejetje pa bo pripomoglo k doseganju ciljev EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter povečalo varnost preskrbe s hrano.

Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?

Polna dvorana na posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki. Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu, ki so ga v sredo organizirali okoljska organizacija Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.

Izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda

Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjamo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst.

Vloga gozdov pri podnebnih spremembah

Konec leta 2023 je v soorganizaciji CIPRE Slovenija potekal posvet o vlogi slovenskih gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb v prihodnosti, na katerem so sodelovali različni deležniki. Strokovnjaki so se strinjali, da je potrebno določiti več območij, kjer gozdovi ostajajo neobdelani.

Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb

Strokovno in zainteresirano javnost vljudno vabimo na strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2023, v Upravni muzejski hiši, v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani.

Festival Brati gore 2023

Ustvarjalne kratke zgodbe v Vaduzu v Lihtenštajnu, predavanja s fotografijami v Bernu v Švici ali multimedijsko branje v Beljaku v Avstriji – v okviru festivala Brati gore se bodo v začetku decembra zvrstili številni dogodki, ki bodo posvečeni literarni raznovrstnosti in kulturni pestrosti Alp.

Senzobiografski sprehodi in poglobljeni intervjuji za uskajen razvoj Jelovice

Pri projektu JeloviZA smo uporabili tako imenovan "senzobiografski sprehod" kot eno izmed metod za participativni način izdelave Modela upravljanja območja. V nadaljevanju si preberi, kako je potekal ter katere rezultate smo pridobili s to metodo.

Zaščita drobnice in volka? Da, a kako?

Medtem ko poskušajo v nekaterih alpskih državah in regijah problematiko napadalnih volkov rešiti s zakonskimi predpisi in dovoljenji za odstrel, CIPRA opozarja predvsem na pomembnost vsealpske izmenjave znanja in izkušenj med pastirji oz. rejci drobnice.

Interpretacija narave v trajnostnem turizmu za ohranjanje Jelovice

V mesecu juniju smo se deležniki z območja Jelovice in ostali zainteresirani posamezniki zbrali na Soriški planini ter poskušali videti, slišati in razumeti naravo in gozd ter se naučiti, kako jo na svojevrsten način predstaviti drugim.

Prenos bogastev Jelovice: Delavnica turizma v goznem prostoru

Kako na tako gozdnato bogatem območju, kot je Jelovica, načrtovati trajnostni turizem? Vabljeni, da se nam v četrtek, 8. junija pridružite na delavnici in se seznanite z možnostmi trajnostnega turizma v gozdnem prostoru.

Lihtenštajnski forum o prihodnosti Alp »Moje zdravje, naše podnebje«

Kako vpliva podnebna kriza na naše telesno in duševno zdravje? Kateri ukrepi so potrebni za ohranjanje zdravja ljudi in okolja? Na postavljeni vprašanji in tudi številna druga bomo odgovore iskali na prvem Lihtenštajnskem forumu o prihodnosti Alp, ki bo pod geslom Moje zdravje, naše podnebje potekal 30. junija in 1. julija 2023 v Schaanu v Lihtenštajnu.

Zbornik: Mikrofon podnebju 2022

V okviru mednarodnega raziskovalnega študentskega foruma Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: varstvo biodiverzitete in javno zdravje je nastal zbornik s povzetki predavanj.

Mikrofon podnebju!

Med 14. in 16. oktobrom 2022 se je na Filozofski fakulteti UL odvijal Mednarodni raziskovalni študentski forumu Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za odzivanje na podnebne spremembe: varstvo biodiverzitete in javno zdravje, ki ga je organizirala CIPRA Slovenija skupaj z Oddelkom za geografijo FF UL in Ministrstvom za okolje in prostor v okviru projekta LIFE IP Care4Climate.

Napad na les

Ker se cene plina višajo, mnogi iščejo alternativne, varne in poceni energetske vire, ki bodo zadostili njihovim potrebam po toploti. Velikega zanimanja je pri tem deležen zlasti les, ki pa je lahko dobra rešitev le, če izvira iz trajnostnega gozdarstva in se uporablja v dobro izoliranih stavbah s po možnosti nizkoemisijskimi ogrevalnimi napravami, sporočajo iz CIPRE Italija.

Gorski gozd v času podnebnih sprememb

V Alpah so posledice podnebnih sprememb opazne tudi v gozdu. Na Južnem Tirolskem/I in Vzhodnem Tirolskem/A so letos zaznali intenzivno širjenje podlubnikov. Kar pa je videti kot popolno opustošenje, je lahko tudi priložnost.

Turistični tokovi pod nadzorom

Obiskovalcev gora je vse več, njihovi postanki pa so vse krajši. Vse to povzroča okoljske probleme in težave v prometu. Razmere na tem področju želijo zdaj spremeniti pilotne regije v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Sloveniji, ki so v iztekajočem se projektu speciAlps2 sprejele prve ukrepe, s katerimi bodo lahko začele nadzorovati in usmerjati obisk v gorah.

Ideje iz Pinzgaua za Jelovico

Da bi se čim bolje soočali z izzivi ohranjanja naravne in kulturne dediščine na območju visoke kraške planote Jelovica uspešni, so predstavniki slovenskih partnerskih organizacij projekta JeloviZA v septembru 2022 obiskali avstrijski Pinzgau in navdih za svoje delovanje iskali v dobrih praksah, ki jih izvajajo v Narodnem parku Visoke Ture.