Načelna stališča
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
Upoštevajoè deklaracijo, ki jo je o tranzitnem prometu v Alpah sprejela CIPRA 1.oktobra 1988 v Triesenbergu, je 150 strokovnjakov in predstavnikov CIPRA iz vseh alpskih dežel pripravilo poziv, posredovan vsem za alpski prostor odgovomim politikom, upravam, znanstvenim ustanovam in zvezam: Zmanjšmo prometne obremenitve!
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.
Novice
Veronika Hribernik, CIPRA International
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Kot so poročale italijanske nevladne organizacije, je bilo za 79 projektov, povezanih z izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2026 v Milanu - Cortini, namenjenih več kot 5,72 mrd. evrov, zato zdaj zahtevajo vzpostavitev enotne platforme, ki bo javnosti zagotavljala transparentno obveščanje o porabi stroškov in vplivih na lokalni ravni.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Zagnani in odločni
CIPRA International je v poročilu o delu za leto 2023 k besedi povabila mlade z alpskega območja, ozrla pa se je tudi na delovanje Mladinskega sveta CIPRE (CYC) v njegovem prvem desetletju. Področja, na katerih so delovali mladi, so zelo raznolika in segajo od kulturnih izmenjav in mednarodnih mrež do lokalne oskrbe s hrano.
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Julija Krautberger, CIPRA International
Model upravljanja območja Jelovice
Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.
Stališče
alpMedia
Stališče: Mobilni tudi brez predora
V Feldkirchu načrtujejo gigantski projekt gradnje predora, ki bo omogočil hitro povezavo med Avstrijo in Švico. To je neizpodbitna kršitev protokola o prometu Alpske konvencije, je kritična Monika Gstöhl, začasna direktorica CIPRE Lihtenštajn.
alpMedia
Stališče: Ohranimo alpske zaklade
Od Slovenije pa vse do Francije čaka v predalih investitorjev na desetine projektov urejanja dostopa in gradnje infrastrukture v prostoru. Zato je toliko pomembneje, da podpremo ohranitev obstoječih zavarovanih območij, je prepričana Katharina Conradin, članica upravnega odbora CIPRE International in direktorica Mountain Wilderness Švica.
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.