Načelna stališča
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.
Zahteva po pripravi protokola Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi
CIPRA International je izrazila zahtevo, da se v skladu z obveznostjo, kit jo nalaga Alpska konvencija, pripravi protokol o prebivalstvu in kulturi. Brez tega protokola bo tretji steber trajnostnega razvoja ostal nepopoln, to pa bo neugodno vplivalo na prebivalstvo, ki nosi skupno odgovornost za naravni in kulturni prostor. Cilj protokola o prebivalstvu in kulturi je vzpostaviti ustrezne povezave na medkulturni ravni na obmocju Alp in zunaj njih ter v skupnem okviru spodbujati raznovrstnost. Zahteve protokola morajo obsegati socialnoekonomske in socialnokulturne vidike.
Novice
Veronika Hribernik, CIPRA International
Olimpijske igre 2026 – transparentnost gradbenih projektov je nujna!
Kot so poročale italijanske nevladne organizacije, je bilo za 79 projektov, povezanih z izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2026 v Milanu - Cortini, namenjenih več kot 5,72 mrd. evrov, zato zdaj zahtevajo vzpostavitev enotne platforme, ki bo javnosti zagotavljala transparentno obveščanje o porabi stroškov in vplivih na lokalni ravni.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Zagnani in odločni
CIPRA International je v poročilu o delu za leto 2023 k besedi povabila mlade z alpskega območja, ozrla pa se je tudi na delovanje Mladinskega sveta CIPRE (CYC) v njegovem prvem desetletju. Področja, na katerih so delovali mladi, so zelo raznolika in segajo od kulturnih izmenjav in mednarodnih mrež do lokalne oskrbe s hrano.
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Julija Krautberger, CIPRA International
Model upravljanja območja Jelovice
Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.
Stališče
Isabella Helmschrott, CIPRE Švica
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.
Katarina Žemlja, CIPRA Slovenija
Stališče: Alpe nujno potrebujejo usmerjanje obiska!
Alpski prostor je pod pritiskom: zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij in vedno boljša dostopnost opreme za preživljanje prostega časa na prostem. Ta pritisk lahko ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev, pravi, Katarina Žemlja, sodelavka CIPRE Slovenija.
Chloé Billod in Claire Belet, ADRETS
Stališče: Nov pristop k sezonskemu delu na območju Alp
Slabe delovne razmere, pandemija koronavirusa, podnebna kriza. Turističnemu sektorju v Alpah primanjkuje delavcev, številni so se zaposlili v drugih panogah, zato si je treba prizadevati za oblikovanje novega pristopa k sezonskemu delu, ki pa bi moral vključevati tudi možnost tako sklepanja pogodb o zaposlitvi z več delodajalci hkrati kakor tudi celoletnega prebivanja v turističnih krajih, opozarjata Chloé Billod in Claire Belet, projektni vodji pri ADRETS, eni od članskih organizacij CIPRE Francija.