Načelna stališča
EU sprožila kampanjo ozkih grl - CIPRA izdelala 15 analiz ozkih grl
Evropska komisija je javnosti predstavila t.i. kampanjo ozkih grl (campaign against bottleneck), katere cilj je opredeliti in odpraviti ovire za nemoten potek verige tovornega prometa v Evropi. Vsi, ki so pri tem udeleženi oziroma za to zainteresirani, so sedaj pozvani, da obveščajo o administrativnih, operacionalnih in zakonodajnih "ozkih grlih" v logistiki tovornega prometa ter predlagajo ustrezne rešitve. Tako bo mogoče zagotovili optimalno rabo obstoječih razpoložljivosti, znižati stroške in izboljšati varstvo okolja. Kampanja je del Akcijskega načrta za področje logistike, po drugi strani pa naj bi tako v javnosti vzbudili vtis, da se z izboljšanjem prometnega toka omogoči nadaljnjo prometno rast in upravljanje z njo. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) ima sedaj možnost, da pri tem sodeluje in predloži analize o 15 ozkih grlih ter predloge za sprejem protiukrepov. Tako zahteva npr. gradbene in tehnične izboljšave v železniškem omrežju, decentralne tovorne terminale za preusmeritev prevozov na železnico, ukrepe za ureditev prometa, katerih cilj je upoštevanje mejnih vrednosti za škodljive snovi in hrup, ter rabo potencialov za prihranek CO2.
Schaanski memorandum o prihodnosti v Alpah
Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a mnogi od njih se ne zavedajo, da poskušajo iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. Na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo. Projekt je razdeljen na naslednje tri faze: zbiranje oz. popis znanja in dobrih projektov (alpKnowhow), obdelava in posredovanje zbranega znanja (alpService) in uporaba znanja v praksi (alpPerformance). CIPRA ni raziskovalna ali izobraževalna ustanova, temveč je nevladna organizacija. Zato se zanjo sedaj postavlja vprašanje, kaj rezultati, doseženi v projektni fazi "alpKnow-how", pomenijo s političnega vidika in katere zahteve je mogoče izpeljati iz teh rezultatov. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, je bila 8. in 9. decembra 2006 v Schaanu v Lihtenštajnu organizirana delavnica, ki so se je udeležili predstavniki CIPRE iz sedmih držav. Zahteve in politične sklepe za vsa navedena področja vsebuje pričujoči Schaanski memorandum za prihodnost v Alpah.
Deklaracija o spremembi podnebja
Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.
Novice
Michael Gams
Glasnica trajnostnega razvoja v Alpah
Alenka Smerkolj je odrasla v socialistični Jugoslaviji. Potem ko je zaključila mednarodno kariero na gospodarskem področju, je v Sloveniji sodelovala pri pripravi nacionalne dolgoročne razvojne strategije in Agende 2030. Danes si za udejanjanje ciljev trajnostnega razvoja na celotnem območju Alp prizadeva v vlogi generalne sekretarke Alpske konvencije.
alpMedia
Nemčija: preobrat na področju tovornega prometa je nujno potreben
Nemčija s svojo aktualno politiko tovornega prometa povzroča okolju kar dvakratno škodo, opozarja CIPRA Nemčija. Na pobudo nemškega zveznega ministra za promet, Andreasa Scheuerja, Nemčija uvaja premijo za razrez tovornih vozil, sočasno pa s tem blokira uvedbo novega evropskega sistema plačevanja cestnine za tovorna vozila.
alpMedia
Švicarski volivci zavrnili zakon o lovu
Razlog razkola med urbanim in ruralnim v Švici je volk: zakon o lovu, ki naj bi omogočal izvajanje preventivnega odstrela volkov, so švicarski prebivalci na referendumu zavrnili.
alpMedia
Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
V zadnjih dveh letih smo priča razvoju, ki ga lahko označimo za zeleno kulturno revolucijo. Ni pomembno, kaj si o tem mislimo – tak razvoj lahko podpiramo ali ga ne odobravamo, nikakor pa ga ne moremo ignorirati. »To smo omogočili mladi in zdaj si mladi želimo biti vključeni v proces sprejemanja odločitev,« opozarja Sofia Farina, članica Mladinskega sveta CIPRE.
Stališče
Hanspeter Staffler und Josef Oberhofer, CIPRA Südtirol
Stališče: Izvlecimo glavo iz tranzitne zanke!
V Italiji in na Bavarskem si že leta prizadevajo za odpravo avstrijskih ukrepov za zaščito prebivalstva pred tranzitnim prometom čez brennerski prelaz. Zdaj morajo evropska sodišča odločiti, kateri argument je močnejši: neomejen tranzitni promet ali dobrobit alpskih prebivalcev in prebivalk in njihovega okolja. Komentar Hanspetra Stafflerja, direktorja CIPRE Južna Tirolska, in Josefa Oberhoferja, predsednika južnotirolske krovne organizacije za varstvo narave in okolja.
Stališče: Milano-Cortina 2026: Vse prej kot vzorni projekt
Olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini naj bi bile vzorni projekt za trajnostni razvoj. Že zdaj jasno, da ta pričakovanja niso niti približno izpolnjena, trdi Luigi Casanova, nekdanji dolgoletni član upravnega odbora CIPRE Italija in avtor leta 2022 izdane knjige, ki kritično obravnava zimske olimpijske igre.
Dijana Čataković, CIPRA Slovenija
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?