Alpska politika

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si že več kot sedem desetletij prizadeva za uresničevanje trajnostne alpske politike. Je usmerjena v prihodnost, v politično agendo vključuje izzive, ki jih prinaša prihodnost, odgovorne pa opozarja na izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Za kakovostno življenje v Alpah je treba doseči ravnovesje med gospodarskimi interesi, potrebami domačega prebivalstva in naravo. Pri obvladovanju vrzeli, ki se pri tem pojavljajo, pomaga CIPRA tudi na politični ravni. Usmeritve, kako to doseči, izhajajo iz protokolov o izvajanju Alpske konvencije, ki skupaj z drugimi instrumenti omogočajo političnim akterjem, da ukrepajo.

„Instrumenti“ alpske politike

  • Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki združuje alpske države in EU. CIPRA, ena od idejnih snovalk Alpske konvencije, je prispevala k izpolnitvi osnovne zahteve, tj. uresničevanja političnega poslanstva za trajnostni razvoj in varstvo Alp na nadnacionalni ravni, s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa sodeluje v Odboru za preverjanje in tematskih delovnih skupinah.
  • Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. Evropska strategija za alpski prostor (EUSALP) naj bi v prihodnje okrepila sodelovanje med Alpami in okoliškimi regijami in metropolami. CIPRA se skupaj s partnerji zavzema za to, da se v proces nastajanja strategije vključi tudi civilna družba.
  • V svoji skrbi za kakovostno življenje na območju Alp CIPRA posreduje pri nacionalnih in transnacionalnih političnih organih , ko gre za prednostne naloge, a tudi druge teme.


Vizija CIPRE

Močna civilna družba
Občine, mesta, regije in narodi na območju Alp si izmenjujejo izkušnje in se učijo drug od drugega; državljanom in državljankam omogočajo, da sodelujejo v procesih načrtovanja ter upoštevajo ideje in vizije mladih, in da ustvarjajo okolje, v katerem bo v enaki meri mogoče krepiti vse tri stebre trajnostnosti: gospodarstvo, naravo in družbo.


Vitalna Alpska konvencija
Vse te pobude pod svoje okrilje postavlja Alpska konvencija, ki deluje kot živahno stičišče, katerega platforme in delovne skupine se redno uporabljajo pri izmenjavi in oblikovanju vizij. Učinkovito izvajanje nadzora nad upoštevanjem določb Alpske konvencije je naloga Odbora za preverjanje.


Odgovorno ravnanje
Štirinajst milijonov prebivalcev Alp se lahko zanaša na solidarnost 56 milijonov ljudi, ki živijo v okoliških regijah, in obratno. Vsi ti ljudje se dobro zavedajo posebnega pomena, ki ga imajo Alpe kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Več

Na Alpe, gorovje v osrčju Evrope, ima evropska politika velik vpliv. V prihodnje naj bi bila krepitev sodelovanja med Alpami ter okoliškimi metropolami in regijami urejena v Evropski strategiji za alpski prostor (EUSALP), imenovani tudi makroregionalna strategija za Alpe. Več

Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe? Več

Načelna stališča

CIPRA meni, da je zavzemanje stališč do aktualnih vprašanj in dogajanj ena od njenih temeljnih nalog. Kot krovna organizacija z več kot 100 članskimi združenji na območju Alp ima pri tem široko podporo. Stališča so tako tudi vodilo v zapletenih situacijah.

Alpska pokrajina ni obnovljiva!
Alpska pokrajina ni obnovljiva!
Pokrajina je za obravnavo socialnih in političnih vprašanj bistvena. CIPRA jih je raziskovala v okviru alpske ključne teme Pokrajina v letih 2019-2020. Zaključek ključne teme je pričujoče stališče, ki je bilo pripravljeno v širokem in participativnem procesu, v katerem so sodelovali predstavniki CIPRE, mladi alpski prebivalci in strokovnjaki iz vseh alpskih držav.
Direktiva o evrovinjeti/cestnih pristojbinah: Čas za dejanja
Direktiva o evrovinjeti/cestnih pristojbinah: Čas za dejanja
Ambiciozna politika preusmeritve prometa na železnico za zaščito ljudi in okolja v alpskih regijah terja hiter dogovor.
Kranjska Gora, žičnica in petelin - možnosti trajnostnih odločitev
Kranjska Gora, žičnica in petelin - možnosti trajnostnih odločitev
Tradicionalno smučarsko središče Kranjska Gora je pred pomembno odločitvijo: postaviti krožno-kabinsko žičnico na Vitranc s pripadajočimi objekti, ki bo občutno obremenila vplivno območje Triglavskega narodnega parka ali pa načrtovati daljnosežni turistični razvoj, upoštevajoč nosilne zmogljivosti okolja in podpisane mednarodne dokumente o trajnostnem razvoju v Alpah.

Novice

Alpska politika: Veliko vrhov, en cilj
Alpska politika: Veliko vrhov, en cilj
Zlasti v času globalnih kriz je potrebno medregionalno sodelovanje, katerega cilj je pozitivno sooblikovanje alpskega prostora. Letno poročilo CIPRA International za leto 2024 prikazuje, kako v praksi potekajo in delujejo projekti in politično delo na celotnem alpskem območju.
Alpski lok: pakt med mesti in gorami
Alpski lok: pakt med mesti in gorami
Mesta Cuneo, Mondovì in Saluzzo ter območje alpskega loka v pokrajini Cuneo so podpisali medsebojni sporazum o skupni razvojni politiki.
Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina
Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina
Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. S kresovi solidarnosti se vsako leto izrazi jasna podpora ohranjanju naravne in kulturne dediščine alpskega prostora. Letos je dogodek posvečen daljinski pešpoti Via Alpina.
O taljenju starih gotovosti
O taljenju starih gotovosti
»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.

Stališče

Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
V zadnjih dveh letih smo priča razvoju, ki ga lahko označimo za zeleno kulturno revolucijo. Ni pomembno, kaj si o tem mislimo – tak razvoj lahko podpiramo ali ga ne odobravamo, nikakor pa ga ne moremo ignorirati. »To smo omogočili mladi in zdaj si mladi želimo biti vključeni v proces sprejemanja odločitev,« opozarja Sofia Farina, članica Mladinskega sveta CIPRE.
Stališče: Gore postale varno pribežališče
Stališče: Gore postale varno pribežališče
V obdobju, ko so veljali strogi omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, so gorska območja za mnoge postala pomembno pribežališče. Da pa bi to vlogo gorska območja lahko čim bolje opravljala tudi v prihodnje, jih je treba okrepiti in digitalno povezati, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.
Stališče: Brez dialoga s civilno družbo ni okrevanja
Stališče: Brez dialoga s civilno družbo ni okrevanja
Aktualna slovenska vlada želi omejiti pravice civilne družbe pri odločanju o okoljskih vprašanjih, a prav to, da bi krizo lahko obvladovala, potrebuje bolj kot kadarkoli prej, opozarja Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija. Civilna družba namreč pravočasno opozarja na nepravilnosti in zgrešene razvojne trende pri ravnanju z naravnimi viri.
Stališče: Gradbeni načrt za odporno družbo
Stališče: Gradbeni načrt za odporno družbo
Koronakriza je naša življenja razstavila na posamezne dele: medsebojni odnosi, različne oblike dela, preživljanje prostega časa in potrošniško vedenje ležijo sedaj pred nami kot nepovezani gradniki. Še vedno ni jasno, kako jih bomo spet sestavili. O tem, da imamo zdaj priložnost za izdelavo novega gradbenega načrta, ki bo kos izzivom v prihodnosti, je prepričana Barbara Wülser, sodirektorica CIPRE International.
Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?
Stališče: Voda ne potrebuje meja – kaj pa mi?
V Alpah razpolagamo z zadostnimi količinami vode. Da pa bo vode kljub posledicam podnebnih sprememb za vse dovolj tudi v prihodnje, bo treba vodo začeti obravnavati prek nacionalnih meja kot skupno, tj. alpsko javno dobro, opozarja Marion Ebster, projektna vodja pri CIPRI International.
Stališče: Odločen ne smučarskemu cirkusu na ledenikih!
Stališče: Odločen ne smučarskemu cirkusu na ledenikih!
Na Tirolskem želijo zgraditi največje smučišče na ledeniškem območju in to kljub dejstvu, da se ledeniki talijo. Predvidena vzpostavitev povezave med smučiščema v dolinah Pitztal in Ötztal presega zdrav razum, opozarja Kaspar Schuler, sodirektor sekretariata CIPRE International.