»Brez energetskih objektov na zadnjih neokrnjenih območjih«

EU je objavila uredbo o nujnih ukrepih in direktivo za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov. Kaj to pomeni za Alpe?

Alpe so že doslej izredno veliko prispevale k proizvodnji električne energije, zlasti iz vodne energije, a izpostavljene so dodatnim pritiskom. V dolinskih legah ali na gorskih pobočjih je predvidena postavitev novih objektov za proizvodnjo električne energije, pri čemer gre predvsem za sončne elektrarne in vetrne turbine na površinah večjega obsega.

Pa ni to v nasprotju z Alpsko konvencijo?

To je tisto ključno vprašanje, ki ga CIPRA zastavlja EU in državam podpisnicam Alpske konvencije. Menimo, da mora biti pravo Alpske konvencije nad uredbo o pospešitvi uvajanja energije iz obnovljivih virov in direktivo o energiji iz obnovljivih virov.

Kakšne ukrepe je sprejela CIPRA, da bi preprečila nasprotno?

Alpska konvencija je za tovrstne spore ustanovila poseben organ: odbor za preverjanje. Zahtevali smo, da odbor preuči morebitna navzkrižja na tem področju. To je bilo spomladi leta 2023, proces pa še ni zaključen.

Kako se je odzvala EU?

Junija 2024 je EU v pisnem odgovoru pojasnila, da se načeloma strinja s CIPRO. Protokoli Alpske konvencije, ki jih je ratificirala tudi EU, imajo večjo težo kot uredba ali direktiva, saj imajo mednarodne pogodbe prednost pred zakonodajo EU za prenos. Prvič se je zgodilo, da je omenjeno bilo ugotovljeno s tako jasnostjo, kar je za vrednost Alpske konvencije in njeno priznavanje izjemno pomembno. EU je zdaj žogico vrnila državam podpisnicam Alpske konvencije – te morajo zdaj razmisliti, kako proizvodnjo energije pospešeno izvajati na način, ki bo skladen z določbami Alpske konvencije.

Kaj to pomeni za širitev uporabe obnovljivih virov energije?

Alpske države bodo morale natančno opredeliti prednostna območja, ki bodo namenjena proizvodnji energije iz obnovljivih virov, in tako čim bolj omejiti poseganje v naravo. Poleg splošnejših strateških okoljskih presoj so potrebne tudi presoje vplivov na okolje, ki se navezujejo na konkretne primere, saj bi tako mogoče natančno oceniti njihove vplive na okolje. Zvezne dežele morajo razmisliti, ali je bolje, da se na določenih območjih znotraj Alpske konvencije postavitvi energetskim objektom izognejo – gre za pristop, ki ga, denimo, pozna Zvezna dežela Zgornja Avstrija.

Širitev obnovljivih virov energije bo še naprej pomembna. Kako bi to lahko dosegli v skladu z zahtevami Alpske konvencije?

Za Alpe je značilno, da gre za močno izkoriščen prostor, katerega ekološka vrednost in lepota sta že močno okrnjeni. Najpomembnejša zahteva, ko govorimo o proizvodnji električne energije, je ta, da se energetski objekti na zadnjih neokrnjenih območjih enostavno ne smejo zgraditi. Namesto tega naj se nove hidroelektrarne, sončne elektrarne ali vetrne turbine gradijo na območjih, ki so že v rabi, denimo na poselitvenih območjih, vzdolž obstoječih cestnih ali žičnških povezav, na in ob poslovnih objektih.

Pogovor je vodila Maya Mathias-Seger