»Naša zahteva je transparentnost!«

Zimske olimpijske igre v Italiji bi morale biti stroškovno nevtralne, trajnostne, transparentne. Kako CIPRA ocenjuje dosedanje uresničevanje teh ciljev?

Skupni stroški so bili prvotno načrtovani v višini 343 mio. evrov, nato so se povečali na milijardo evrov, trenutno pa znašajo približno 5 milijard evrov. Govorilo se je, da bodo tokratne igre najbolj trajnostne doslej. Tako je bila načrtovana obnova bob steze, ki so jo zgradili za prejšnje olimpijske igre leta 2006, čeprav so vsi vedeli, da je od starega objekta ostalo le nekaj več kot kup ruševin. Sledili sta rušenje in nova gradnja. Temu je nasprotoval celo Mednarodni olimpijski komite (MOK), nazadnje pa so prevladali interesi lobističnih skupin. Omenim lahko tudi pretirane širitve smučišč, nove akumulacije za umetno zasneževanje ali gradnjo dodatnih cest. Trasa za nove žičnice smučarskega vrtiljaka v Dolomitih naj bi potekale kar po varstvenem območju Natura 2000.

Kaj zahteva CIPRA, da bi zmanjšali negativne vplive na okolje?

Zahtevamo transparentnost in da bodo prihodnje olimpijske igre trajnostne tudi v praksi, ne le na papirju. Izkoristiti moramo obstoječe infrastrukturne objekte, poleg tega bi bilo igre treba morda razporediti ne le prostorsko, temveč tudi časovno. Igre ne bi smele biti več simbol zapravljanja, temveč izraz odgovornosti in zmernosti. Pri načrtovanju, upravljanju in izvedbi je nujno potrebna večja skromnost. Cortina, denimo, vse bolj postaja ekskluzivna destinacija za bogate, seveda v škodo lokalnemu prebivalstvu. Upoštevati je treba torej tudi družbene in okoljske posledice, s tem pa ohraniti lokalne skupnosti in v čim večji meri zaščititi neokrnjeno okolje.

Katere ukrepe je sprejela CIPRA, da bi vplivala na razpravo o olimpijskih igrah?

V CIPRI Italija smo si sprva vedno prizadevali za dialog in se udeležili okrogle mize, ki jo je organiziral italijanski sklad Fondazione Milano Cortina. A vsakič, ko smo prosili za informacije, smo prejeli različne odgovore. Zato smo se odločili, da se iz teh pogovorov in razprav umaknemo. Naša zahteva je, da do takih situacij v prihodnje ne bi več prihajalo. Transparentnost pri prenosu informacij in v javnih razpravah je še najmanj in obenem najbolj samoumevno, kar zahtevamo. To smo pozneje storili tudi z združenjem Libera, ko smo skupaj s še približno dvajsetimi drugimi organizacijami začeli projekt Open Olympic. Želimo namreč ustvariti javni portal, na katerem bodo zbrani vsi pomembni podatki in projekti, ki se navezujejo na olimpijske igre. Tako bodo lahko do informacij dostopali vsi državljani in državljanke in si tudi ustvarili lastno mnenje.

Naslednje zimske olimpijske igre bodo leta 2030 v francoskih Alpah. Kaj bi morale po vašem prepričanju upoštevati nevladne organizacije v Franciji?

Prvič, uporabiti bomo morali dosedanje izkušnje in že zdaj postaviti jasna vprašanja o transparentnosti. Zahtevati moramo, da se naši pomisleki in predlogi obravnavajo z vso resnostjo. Samoumevno bi moralo biti, da gradnja novih objektov ne pride v poštev, če so na voljo obstoječe strukture. Upam, da nas je izkušnja Italije – od Torina 2006 do danes – vendarle naučila, kako pomembno je že na samem začetku postaviti določene zahteve, zato jih je tudi treba oblikovati čim prej, še predno bi se znašli tik pred olimpijskimi igrami, ko bo za to že prepozno in ko gre pogosto le še za to, da se predstava nadaljuje, in za pretvarjanje, kot da se ni nič zgodilo.

Pogovarjala se je Marta Grena