Evropski manifest za upravljanje ledenikov in z njimi povezanih virov

Ledeniki so temeljna sestavina hidrološkega cikla, njihovo postopno umikanje in izginjanje pomembno vpliva tudi na naše okolje, zdravje in blaginjo ter neposredno na podnebje, s čimer ogroža doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Resnost teh razmer je izpostavila tudi Generalna skupščina Združenih narodov (UNGA), ki je razglasila leto 2025 za Mednarodno leto ohranjanja ledenikov (IYGP).

Izredne podnebne razmere niso stališče, ki bi ga morali upoštevati in se po njem ravnati, temveč so objektivno stanje, ki ga ni mogoče prezreti. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je pred kratkim potrdila, da je bilo leto 2024 najtoplejše doslej, kar je vnovič izpostavila z večkratnimi rdečimi opozorili o stanju svetovnega podnebja, vključno z drastičnim umikanjem ledenikov.

Kriosfera, ki vključuje ledenike, ledene pokrove, sneg, morski led in trajno zamrznjena tla (permafrost), je ena najbolj občutljivih sestavin Zemljinega okolja. Njena ključna vloga je, da sta od nje odvisni več kot dve milijardi ljudi po vsem svetu, saj sneg in led z gora napajata reke, jezera in druge vodonosnike - bistvene vire za ekosisteme, kmetijstvo, energijo, industrijo in gospodinjstva.

Velik del Evrope doživlja zime z veliko manjšim številom dni s snežno odejo od povprečja, ki jim sledijo izjemno vroča poletja, kakršnim smo bili priča tudi v zadnjih letih. Te spremembe povzročajo rekordne izgube ledeniškega ledu v evropskih gorskih območjih. Glede na zadnjo študijo, objavljeno v reviji Nature, se je med letoma 2000–2023 v svetovnem merilu ledenikom v Osrednji Evropi (Alpe in Pireneji) rekordno zmanjšala njihova prostornina, ki je sorazmerna zmanjšanju njihove velikosti. Natančneje - v le četrt stoletja se je njihova prostornina zmanjšala kar za 39 % (za primerjavo - globalno zmanjšanje prostornine gorskih ledenikov, brez antarktičnega in grenlandskega ledenega pokrova, je bilo 5 %). Globalno segrevanje ozračja in posledično taljenje ledu (deglaciacija) sta brez primere in sta skoraj izključno posledica emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. Evropske gore se segrevajo približno dvakrat hitreje kot drugi deli te celine, kar daje vpogled v prihodnost in omogoča predstavo o tem, kaj se bo zgodilo čez desetletje v drugih delih Evrope. Izguba naravnih virov v gorskih območjih se povečuje zaradi vse večje geomorfološke nestabilnosti. Pojavi, povezani z nestabilnostjo ledenikov, ter zemeljski plazovi in drobirski tokovi se pojavljajo na visokogorskih območjih prav zaradi globalne podnebne krize. Skrb vzbujajoči v zadnjih 30 letih niso le posamezni dogodki, temveč vse večji pogostost in silovitost, s katero se pojavljajo.

Razumevanje kriosfere je temeljnega pomena. Ker so ledeniki naravna skladišča podnebnih in okoljskih podatkov ter njihovih približkov, je eno ključnih vprašanj, kako lahko prihodnji vplivi na masno bilanco ledenika pospešijo izgubo v njem shranjenih informacij o preteklosti. Hkrati je treba nadaljevati z razvojem metod za merjenje in interpretacijo razvoja ledenikov in permafrosta ter zgraditi modele, ki bodo na temelju njihove dinamike še dodatno izboljšali naše razumevanje podnebnih in okoljskih sprememb. Ti modeli bodo temeljnega pomena za napovedovanje razvoja ledeniških območij in razvoj učinkovitih strategij za reševanje izzivov, povezanih s krizo kriosfere.

Prav veda o kriosferi je ključno področje za reševanje teh in drugih vprašanj ter hkrati stičišče različnih disciplin. Povezuje vede o Zemlji, kot so geologija, statistika, inženirske vede, pravo, ekonomija in družbene vede, ki so bistvene za poglobitev razumevanja ledeniških sistemov ter njihovih okoljskih in družbenih posledic. Razkrivanje procesov, ki so odgovorni za te pojave, zahteva usklajene in prosto dostopne podatke in orodja, ki omogočajo inovativno, multidisciplinarno in interdisciplinarno raziskovanje. Le na ta način si je moč ustvariti celosten pogled na ledeniške ekosisteme in jih obravnavati kot vir, ki ga je treba ceniti zaradi njegove ključne vloge pri zagotavljanju številnih ekosistemskih storitev.

Gospodarski, socialni in okoljski vplivi podnebnih sprememb zahtevajo takojšnje in ciljno usmerjene politične odzive. Oblikovalci politik morajo biti sposobni oceniti sedanje in prihodnje učinke teh sprememb ter razviti učinkovite in trajnostne strategije prilagajanja.

Nujno si moramo odgovoriti na ključna vprašanja: Kako se bo spremenila hidrologija visokogorskih vodnih sistemov in kako bo vplivalo to dolvodno na razpoložljivost vode? Kako bodo spremembe v kriosferi vplivale na pogostost, intenziteto in trende naravnih nevarnosti in nesreč v gorskih in nižje ležečih območjih? Kakšne bodo posledice teh sprememb in kako bodo vplivale na ekosisteme, živalske in rastlinske vrste oziroma na njihovo  preživetje in na lokalne skupnosti, ki živijo v gorskem svetu? Kateri ukrepi in politike so potrebni za kratkoročno in dolgoročno odzivanje na te izzive?

Če se hočemo prilagoditi trenutnim spremembam, moramo korenito spremeniti načrtovanje novih objektov, naprav in infrastrukture, zlasti v turističnem sektorju, in zagotoviti dolgoročno trajnost.

Na podlagi ekoloških načel je treba preusmeriti tudi evropsko Skupno kmetijsko politiko (SKP), spodbujati vnovično poselitev gorskih območij in reorganizirati vrsto bistvenih storitev, kot so na primer vzdrževanje pobočij (kulturne pokrajine), preprečevanje gozdnih požarov, preprečevanje erozije tal, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter trajnostno rabo in upravljanje z vodnimi viri.

Vprašanja, povezana s tveganji, je treba obravnavati brez predsodkov in stereotipov. V zvezi s tem je treba razširiti pristop in vključiti v ocene tveganja tako človeško kot tudi  zaznavno razsežnost. Prepogosto so odzivi na katastrofalne dogodke omejeni na vzpostavitev »statusa quo« ali na izolirane posege, pri katerih ne upoštevajo celovitosti in medsebojnih povezav območja v smislu tal, hidrologije in geomorfologije, prav tako pa tudi sprememb, ki so v teku. Da bi izboljšali obvladovanje naravnih tveganj na gorskih območjih, kot je navedeno v evropskem Zakonu o obnovi narave, je potrebna širša in znanstveno utemeljena uporaba na naravi temelječih rešitev (NbS) in zelene infrastrukture.

Bistvenega pomena je vključevanje lokalnih skupnosti, saj so v njih glavni strokovnjaki za domače okolje, vodne vire in posebne potrebe. Njihovo sodelovanje ni ključno le za spodbujanje kolektivne in razširjene ozaveščenosti o pomenu ledenikov in kriosfere, temveč tudi za zagotavljanje učinkovitosti prilagoditvenih strategij za podnebne spremembe. Izvajanje učinkovite politike prilagajanja podnebnim spremembam je brez njihovega dejavnega prispevka nemogoče.

Podnebne spremembe ne poznajo meja in predstavljajo globalni izziv. Bistveno je, da začnemo usklajevati ukrepe na čezmejnih območjih, ki imajo enake geomorfološke značilnosti in delujejo kot funkcionalne ekološke enote.

Da bi to dosegli, se pobudniki in podporniki tega Manifesta zavezujejo, da bodo izvajali skupne ukrepe, ki vključujejo:

• Podporo pomenu vrednosti in varstva ledenikov, večnega ledu in nastajajočih habitatov na obledeniških območjih.
• Sodelovanje z univerzami, raziskovalnimi središči in šolami pri ozaveščanju državljanov in institucij ter pri razvijanju izobraževalnih poti, namenjenih ustvarjanju novih strokovnih znanj na področju blaženja in prilagajanja podnebnih spremembam.
• Vzpostavitev forumov, ki vključujejo regionalne in lokalne administratorje, raziskovalne skupine, združenja in podjetja za promocijo dialoga in sodelovanja.
• Promocijo in mreženje izkušenj v okviru različnih geografskih, političnih in podnebnih povezav z namenom krepitve sodelovanja.

Na evropski ravni se bodo izvajali zlasti naslednji ukrepi:

• Vzpostavitev evropskega sistema za spremljanje kriosferskih tveganj za spodbujanje izmenjave izkušenj, pridobljenih na lokalni in regionalnih ravni ter za razvoj skupnih meril za njihovo spremljanje.
• Vzpostavitev multidisciplinarne mreže skupnih strokovnih znanj za oblikovanje Evropskega upravljanja ledenikov (EGG).
• Krepitev mednarodnih orodij in politik za blažitev podnebne krize in prilagajanje nanjo na evropskih ledeniških območjih.
• Podpiranje regulatorne vloge Evrope na svetovni ravni z usmerjanjem politik Evropske unije v varstvo ledeniških območij, od polarnih ledenih pokrovov do ledenikov, in s spodbujanjem zmanjševanja vplivov na  kriosfero, rabo tal in vodne vire.

Mednarodno leto ohranjanja ledenikov je edinstvena priložnost za združitev svetovnih prizadevanj v boju proti podnebni krizi. Le z učinkovitim sodelovanjem in skupno zavezanostjo bo mogoče zagotoviti trajnostno prihodnost za ledenike in skupnosti, ki so od njih odvisne. Ključnega pomena je, da si prizadevamo za nujne in ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij in vse bolj usklajene in ambiciozne prilagoditvene ukrepe, za  spodbujanje odpornosti na podnebne spremembe in za trajnostni razvoj. Izziv je ogromen - čas za ukrepanje je že napočil!

Podrobnosti o manifestu so na voljo na tej povezavi.

Kamera Triglavski ledenik je dostopna tukaj.

Priredba prevoda: Miha Pavšek, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika