Manj ledenikov, več potresov?

ot je bilo ugotovljeno v raziskavi, opravljeni na bernski in münstrski univerzi, lahko širjenje in umikanje ledenikov in jezer sprožita potrese. Raziskovalci so preučevali spremembe na ledenikih v zadnji ledeni dobi in jih povezovali s paleoseizmološkimi podatki. Pri tem so prišli do spoznanja, da lahko obremenitve in razbremenitve zemeljske skorje povzročijo občutne spremembe v napetostih, kar lahko spodbudi ali upočasni nastajanje potresov.

Kot je bilo ugotovljeno v raziskavi, opravljeni na bernski in münstrski univerzi, lahko širjenje in umikanje ledenikov in jezer sprožita potrese. Raziskovalci so preučevali spremembe na ledenikih v zadnji ledeni dobi in jih povezovali s paleoseizmološkimi podatki. Pri tem so prišli do spoznanja, da lahko obremenitve in razbremenitve zemeljske skorje povzročijo občutne spremembe v napetostih, kar lahko spodbudi ali upočasni nastajanje potresov.
Raziskava je tudi pokazala, da se povečana potresna dejavnost sproža s približno tisočletno zakasnitvijo po razbremenitvi zemeljske skorje, kar lahko traja 10000 let. Najrazločneje je to mogoče pokazati na primeru t.i. "motnje Wasatch": Zemljino skorjo so na območju tega ameriškega gorovja v času vrhunca zadnje večje ledene dobe izpred 20000 let prekrila ogromna slana jezera in ledeniki. Izsuševanje jezer in umikanje ledenikov pojasnjujeta, kot izhaja iz raziskave, povečanje potresne dejavnosti te regije.
Vir in več informacij: www.geo.unibe.ch/medien/erdbebenhaeufigkeit (de); Bibliografija: Hetzel, R., Hampel, A. (2005): "Slip rate variations on normal faults during glacial-interglacial changes in surface loads" in: Nature 435, Seiten 81-84