Načelna stališča
Promet in mobilnost v Alpah
V svojem novem 40-stranskem dokumentu CIPRA opisuje trajnostno mobilnost v alpskem prostoru s čim manjšim negativnim vplivom prometa na okolje in ljudi. Poleg potniškega prometa dokument obravnava tudi promet dnevnih delovnih migrantov, daljinski promet in tovorni promet – dopolnjen z dejstvi, konkretnimi ukrepi in dobrimi primeri.
Letališče Bovec – uskladitev obsega dejavnosti letališča za kakovost življenja in trajnostnega upravljanja
Bovec in nasploh celotno območje Julijskih Alp vsako leto dosega rekordne obiske turistov, čemur sledi tudi ponudba bovškega letališča – za obiskovalce so predvsem zanimivi panoramski poleti nad dolino Soče, Triglavskim narodnim parkom, predvsem Triglavom in skydiving padalstvo. Krajani zaradi vedno večjih obremenitev zahtevajo uskladitev upravljalskega načrta letališča s prebivalci ter tako prispevati k kakovosti življenja Bovčanov ter tudi gostov, ki ob obisku Bovškega pričakujejo tišino in mir.
Vodna energija na območju Alp
V kolikšni meri je raba vodne energije okolju prijazna in ekološko sprejemljiva? To vprašanje prebivalce alpskega prostora zaposluje že desetletja, še toliko bolj zaradi nujno potrebnega odmika od rabe fosilnih virov energije. Danes obratuje na območju Evrope okoli 21.000 hidroelektrarn, 300 jih je v gradnji, načrtovanih je še več kot 8.500 tovrstnih objektov. Zaradi podnebnih sprememb in nepredvidljivih dogodkov v okolju, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so npr. visoke vode, se marsikje nagibajo h gradnji novih pregrad in jezov, čeprav bi bile v okoljskem pogledu bolj smiselne širitve rečnih strug.
Novice
Veronika Hribernik, CIPRA International
V kolikšni meri je raba vodne energije ekološko sprejemljiva?
Spodbujanje obnove obstoječih, ne pa tudi gradnje novih hidroenergetskih objektov, ohranjanje zadnjih neokrnjenih sladkih voda, uskladitev uporabe in varstva voda na čezmejni ravni: CIPRA je objavila dokument z razmislekom o problematiki rabe vodne energije na območju Alp in v njem podrobneje prikazala strokovno utemeljene zahteve za omenjeno področje.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Mobilni v Alpah
Po tirih, cesti ali planinskih poteh – kako raznolika je lahko trajnostna mobilnost, kažejo številni projekti CIPRE.
Michael Gams, CIPRA International
Pod drobnogledom
Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Število izrednih vremenskih dogodkov se vse bolj povečuje tudi v Alpah, podnebna kriza pa tak razvojni trend še spodbuja. Ali lahko nastale težave res rešimo z gradnjo novih jezov, elektrarn ali pozidav in obenem pokrijemo tudi vse večje potrebe po energiji? Delovati moramo za vodno energijo in ne proti njej, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE in soavtor novega stališča CIPRE o vodni energiji.
Stališče
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.
alpMedia
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Švicarski volilni upravičenci so se na referendumu leta 2012 odločili potrditi ljudsko iniciativo, s katero so zahtevali ustavitev nezadržne gradnje počitniških stanovanj, s tem pa tudi oblikovanje nove politike na področju turizma. Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International, ima kljub temu pomisleke, ali bo referendumska volja dejansko upoštevana.
alpMedia
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Kot stanovalci pri gradnji hiše so tudi pri oblikovanju alpske makroregije najpomembnejši udeleženci prav njeni prebivalci. A po petih tednih, odkar se je začel proces oblikovanja, puščajo države in regije predstavnike civilne družbe še vedno v negotovosti in brez pojasnila, ali smejo v njem sploh sodelovati.