Načelna stališča

cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Novice

Maya Mathias, CIPRA International
Alpska politika: Veliko vrhov, en cilj
Zlasti v času globalnih kriz je potrebno medregionalno sodelovanje, katerega cilj je pozitivno sooblikovanje alpskega prostora. Letno poročilo CIPRA International za leto 2024 prikazuje, kako v praksi potekajo in delujejo projekti in politično delo na celotnem alpskem območju.

Manuel Herrman, CIPRA Schweiz
Kresovi v Alpah 2025: V znamenju 25. obletnice daljinske pešpoti Via Alpina
Drugi vikend v mesecu avgustu bodo po celotnem alpskem prostoru ponovno goreli kresovi kot znak solidarnosti za zaščito naravne in kulturne dediščine Alp. S kresovi solidarnosti se vsako leto izrazi jasna podpora ohranjanju naravne in kulturne dediščine alpskega prostora. Letos je dogodek posvečen daljinski pešpoti Via Alpina.

Kaspar Schuler, CIPRA International
O taljenju starih gotovosti
»Večni led« smo poznali kot uveljavljen izraz v geografiji in gorniški literaturi – veljal je tako za ledenike v Alpah kot za obe polarni območji Zemlje: Arktiko in Antarktiko. Leta 2025 postaja nepreklicno jasno, da lahko govorimo le še o preteklem in vedno bolj minljivem ledu. Posledično se talijo tudi politične gotovosti.

Maya Mathias, CIPRA International
Mladinski parlament: pet resolucij za boljšo kakovost življenja
Prepovejte plastiko za enkratno uporabo, spodbujajte trajnostno pridelavo medu, namakajte s kapljičnim namakanjem: Te in druge zahteve je sredi marca 2025 sprejel Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC) v Rosenheimu/D.
Stališče

alpMedia
Stališče: Gore ne rastejo v nebo
Gore in doline ne rastejo in se ne širijo, vsaj v času našega življenja ne. Zato pa vedno bolj, iz dneva v dan rastejo naši apetiti. Slej ko prej bomo morali uporabo naravnih virov prilagoditi razpoložljivosti. Zato bi se morali prejzavestno odločiti za zmerno življenje - preden bomo v to prisiljeni, poziva Claire Simon.

alpMedia
Stališče: O razsvetljenih Alpah brez olimpijade
Negativni izid obeh referendumov München 2022 in Graubünden 2022 je lep dokaz, da je olimpijski duh mrtev. Le da tega še niso vsi opazili.

Nova solidarnost med Alpami in okoliškimi regijami. Stališče CIPRE o evropski makroregionalni strategiji za območje Alp
Različni politični akterji na območju Alp se zavzemajo za evropsko makroregionalno strategijo za območje Alp. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je s svojimi več kot sto članskimi organizacijami vzpostavila široko mrežo v vseh alpskih državah, ki sega tudi preko Alp in se je uveljavila tudi na bližnjih metropolitanskih območjih. V procesu oblikovanja makroregionalne strategije za območje Alp zastopa CIPRA interese trajnostne in ekološke alpske politike. CIPRA razume makroregionalno strategijo za območje Alp kot priložnost za spodbujanje zavesti evropske javnosti o problemih alpskega prostora.