Stališče: Alpe nujno potrebujejo usmerjanje obiska!

Alpski prostor je pod pritiskom: zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij in vedno boljša dostopnost opreme za preživljanje prostega časa na prostem. Ta pritisk lahko ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev, pravi, Katarina Žemlja, sodelavka CIPRE Slovenija.

Prelaz Vršič leži  v osrčju  edinega slovenskega narodnega parka, v celoti je vključen v območje Nature 2000. Poleg tega, da je izhodišče za številne ture v visokogorje, je tudi pomembna prometna povezava med dvema dolinama ter priljubljena turistična visokogorska cesta.

Na sončno jesensko nedeljo (16. 10. 2022), se je z Vršiča po planinski poti do Slemenove špice zvrstilo več kot 1300 planincev. Poudariti je potrebno, da z izhodišča vodi še nekaj zelo priljubljenih planinskih poti. Lahko si samo predstavljate, kakšna gneča je bila na vrhu prelaza, sploh ob misli, da je slednji z avtobusom dostopen zgolj v poletnih mesecih. Štetje obiskovalcev je potekalo v okviru projekta Planinstvo 4.0, ki predstavlja pilotni primer celostnega spremljanja obiska in upravljanja planinske infrastrukture.

Prelaz Vršič je šolski primer preobremenjenega območja,  ki nujno potrebuje usmerjanje obiska oz. načrt upravljanja. Doživljajska pestrost je že okrnjena, vpliv na naravo je velik, hkrati prihaja do konfliktov in zmanjšanja kakovosti življenja lokalnih prebivalcev. Na širšem območju Vršiča je že vzpostavljenih nekaj mirnih con za varstvo ruševca in gamsa. Tam je dovoljena zgolj hoja po označenih planinskih poteh, v zimskih mesecih pa je turna smuka na tem območju prepovedana. Je namen dosežen, če območje le označimo na zemljevidu in z informativnimi tablami na terenu?

V Sloveniji se s povečanim obiskom srečujejo praktično vse gorske občine. Tematiko nujnosti usmerjanja obiska, priprave načrtov oz. modelov upravljanja pri CIPRI Slovenija naslavljamo z različnimi pristopi in v različnih projektih -  Smer TNP, Planinstvo 4.0, JeloviZa. Ugotovitve so enake - ključno je sodelovanje vseh deležnikov pri zasledovanju istih ciljev: omogočiti kakovost življenja lokalnih prebivalcev, ohranjanje narave ter kulturne dediščine ter zagotavljanje trajnostnega in vključujočega razvoja. Ukrepe je potrebno vzpostaviti na več ravneh, ne samo ‘’za zadnji kilometer”, ključ do vsega pa je ustrezna komunikacija. Strateška komunikacija - interpretacija je metoda, s katero lahko ozavestimo vrednote lokalnega prebivalstva, jih prenesemo obiskovalcem ter tako omogočimo izhodišče za trajnostno upravljanje s prostorom. A najprej morajo biti vrednote lokalnih prebivalcev jasne - so še vedno?