Novice
Ugoden veter za vetrno energijo v Sloveniji
V Sloveniji so 1. junija 2013 uradno odprli prvo vetrno elektrarno. Predvidena letna proizvodna elektrarne z instalirano močjo 2,3 MW je 4,5 GWh, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo 1.154 gospodinjskih odjemalcev.
V narodnih parkih so začeli odstranjevati tujerodne ribje vrste
V Narodnem parku Gran Paradiso nameravajo izloviti ribe, ki so bile v jezerske vode izpuščene pred približno petimi desetletji. Tak cilj so si zastavili tudi v Triglavskem narodnem parku. Ribji vrsti, ki sta bili prineseni v jezera obeh parkov, imata namreč za naravno okolje naravnost dramatične posledice.
Trženje, sečnja, drobnice - vse za varstvo planin
Ko se na planinah ne pasejo več tradicionalne pasme domačih živali ali če se paša celo opušča, se ta zemljišča začenjajo spreminjati v grmičevje. Avstrijsko-slovenska pobuda in dva švicarska projekta imajo zato enak cilj, to pa je ponovna oživitev izgubljene kulturne pokrajine in vrstne pestrosti.
Slovenija pripravlja zeleno strategijo
Slovenija naj bi v kratkem dobila novo strategijo razvoja Slovenije za naslednje sedemletno obdobje. Bo slovenski državi z novim dokumentom uspelo doseči zeleni razvojni preboj?
In vendar se je začelo premikati!
Podnebne spremembe so dejstvo. Vprašanje pa je, kako ravnamo z njimi. Program dynAlp-climate Omrežja občin "Povezanost v Alpah" je bil za številne občine začetni signal za izvajanje projektov na temo ravnanja s podnebnimi spremembami.
Logarska dolina: pametno varstvo narave
Da bi ohranili izjemno kakovostno krajino, so leta 1987 v Logarski dolini ustanovili krajinski park. To pa ni odpravilo težav zaradi vse večjega in nenadzorovanega turističnega obiska.
Upravljanje vasi čadrg: vse na "štuporamo"
Davno tega so se kmetje v Bohinju uprli zemljiškemu gospodu. Ta je upor zatrl, može obsodil na smrt, ženske izgnal, a jim dovolil, da s seboj vzamejo le to, kar lahko odnesejo na hrbtu. In so izbrale - svoje može in jih odnesle čez bohinjske hribe proti zahodu. Na terasi med strmimi pobočji tolminskih gora in visoko nad prepadno sotesko Tolminke je nastalo novo naselje: čadrg. Tako pripoveduje legenda.
Gremo naprej!
Zbrali so se že skoraj vsi. Modra dvorana v Idriji je bila nabito polna. Zaigral je posebej za to priložnost sestavljen mladinski simfonični orkester, nastopili so dramski igralci, prišla je tudi televizija. Med 1.000 gledalci je završalo, vstali so in začeli ploskati. Na oder je stopil postaven mož v temni obleki: Bojan Sever, župan Idrije, manjšega slovenskega mesta v alpskem predgorju, ki je z nasmejanim obrazom visoko dvignil listino z nazivom Alpsko mesto leta 2011. Fotografski aparati so začeli pobliskavati, zaslišal se je buren aplavz - tako je bilo pred nekaj več kot letom dni .
Letno poročilo 2011: "Tako bomo nadaljevali tudi v prihodnje!"
Letno poročilo društva Alpsko mesto leta je odslej na voljo tudi na spletu - v novi preobleki in z zgodbami, ki jih piše naša mreža.
Idrijske čipke spet navdušile
Idrija, ki šteje 12.000 prebivalcev in leži na jugovzhodnem robu alpskega loka, je znana po klekljani čipki. Leta 2016 bo mesto organiziralo svetovni čipkarski festival.
Bo dolino Soče kmalu zalila voda?
Predlog energetskega zakona, ki dopušča gradnjo petih hidroelektrarn v celotnem porečju reke Soče s pritoki Učja in Idrijca, je slovensko ministrstvo za gospodarstvo poslalo v javnost tik pred poletnimi počitnicami, čeprav je skorajda neokrnjeno reko s pritoki na italijansko-slovenski meji zaščitil že zakon iz leta 1976.
Idrija nagrajena za trajnostni razvoj
Idrija ni samo letošnje "Alpsko mesto leta", temveč tudi "Evropska destinacija odličnosti". Evropska komisija je Idriji podelila naziv za njeno prizadevanje za socialno, kulturno in ekološko trajnostnost.
Vizija energijske samozadostnosti
Alpe naj bi energijsko samozadostne postale do leta 2050. Kako to doseči, kaj energijski preobrat pomeni za družbo in gospodarstvo, na katere ovire lahko pri tem naletimo - vse to so vprašanja, na katera bo CIPRA iskala odgovore na letošnji strokovni konferenci z naslovom Alpe na poti k energetski trajnosti!
Trajnostno mobilna Ljubljana: na kolo!
Od začetka maja se lahko po Ljubljani vozimo z novimi kolesi v samopostrežnem sistemu izposoje BicikeLJ, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Kolesa dopolnjujejo sistem javnega prevoza in prinašajo najhitrejši ter najcenejši prevoz v samem središču Ljubljane.
Kranjska Gora/SI: Na mesta, pripravljeni, zelena!
Na prvi okoljski natečaj Najbolj zelena občina, ki je bil organiziran v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, ZOS in SOS, se je prijavilo 47 občin.
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.
Mariborsko Pohorje: z brezplačnim avtobusom na smučišče
Do pohorske vzpenjače se smučarji januarja lahko brezplačno pripeljejo z mestnim avtobusom št.6. Potnike bosta prevažala dva testna avtobusa na hibridni pogon oziroma zemeljski plin. Gre za poskusni projekt integracije mestnega avtobusnega prometa z žičniškim prometom, ki ga izvaja Mariborska gradbena fakulteta v okviru evropskega projekta "CO2 Nevtralni promet na območju Alp".
Na Pohorju ohranjajo planje
Sredi oktobra je bila izvedena prostovoljna naravovarstvena akcija čiščenja zaraščajočih travišč na Pohorju zahodno od Rogle. S čiščenjem so udeleženci želeli izboljšati kakovost in obseg travišč - planj, izboljšati lastnosti življenjskega prostora številnim vrstam ptic, omogočiti ekstenzivno kmetijsko pridelavo na območju in ohraniti podobo krajine, ki postaja prepoznana v Slovenskem prostoru in širše.
Greh slovenske prometne politike
Namesto, da bi nekaj 100 milijonov evrov vložili v reševanje problemov mobilnosti na trajnosten način, bo projekt Tretje razvojne osi povzročal nove potrebe po mobilnosti in Slovenijo še oddaljil od trajnostne prometne politike.
Pohodniška pot za Alpsko konvencijo
Goro Košuto, ki leži na slovensko-avstrijski meji, bo odslej mogoče obhoditi po novi krožni poti Alpske konvencije, ki so jo ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije, občin Zell-Sele/A in Tržič/SI ter avstrijskega in slovenskega okoljskega ministrstva uredila planinska društva iz obeh držav.
cc.alps kaže poti v trajnostno mobilnost v Alpah
V okviru projekta cc.alps se je CIPRA septembra intenzivneje posvetila trajnostni mobilnosti in prometu ter tako sodelovala pri organizaciji dveh dogodkov na to temo.
Alpsko cvetje Slovenije v sliki in besedi
V teh dneh bo izšla knjiga Alpsko cvetje Slovenije, življenjsko delo upokojenega univerzitetnega profesorja botanike, umetnika in planinca dr. Vlada Ravnika. Posebnost knjige žepnega formata so akvareli preko 120 alpskih cvetlic slovenskih Alp.
Slovenija: Prva trasa za elektrovozila
Kranjska Gora je postala pionir pri uvajanju električnih vozil. Na Gorenjskem so pred kratkim postavili pet električnih polnilnic, ki sestavljajo prvo povezano traso za električna vozila. Vozniki električnih avtomobilov, koles ali skuterjev lahko sedaj potujejo po celotni regiji in to brez strahu, da bi s praznim akumulatorjem ostali na cesti.
Prva celovita spletna stran o volkovih v Sloveniji
V mesecu juliju postavljena internetna stran www.volkovi.si , prva spletna stran, ki nudi celovit pogled na slovensko populacijo volkov ter vpogled v najnovejše izsledke raziskav na volkovih.
Slovenski planinski muzej odpira svoja vrata
Več kot tisoč planincev in ljubiteljev gora je v soboto, 7. 8. 2010, prišlo na otvoritev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrano. Tako številčen obisk je dokaz, da je bila želja po takšni ustanovi na območju slovenskih Alp zares velika. Med najbolj zaslužnimi za postavitev tega muzeja je zagotovo Miro Eržen, ki se je za otvoritev tega muzeja prizadeval kar 25 let. Planinski muzej je predal v rabo predsednik republike Danilo Türk.
Gorenjska ima prvo traso za električna vozila
Lastniki električnih vozil lahko sedaj obiščejo celotno Gorenjsko brez skrbi, da bi s praznim akumulatorjem ostali na cesti. V okviru projekta Gorenjsko EleKtrO potovanje je bilo namreč nameščenih pet polnilnic, ki zagotavljajo prvo traso za vozila na električni pogon v Sloveniji. Hkrati polnilna mesta omogočajo polnjenje tudi za električna kolesa in električne skuterje. Polnjenje bo zaenkrat brezplačno, saj država še nima urejenega zaračunavanja električne energije na polnilnih mestih.
Vozni redi v Julijskih Alpah
V sklopu svojih prizadevanj za trajnostno mobilnost je CIPRA Slovenija izdala knjižico z voznimi redi vlakov in avtobusov na območju Julijskih Alp. Namen knjižice je olajšati in s tem približati potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi tako prebivalcem kakor tudi obiskovalcem Julijskih Alp.
»Ocistimo Slovenijo v enem dnevu!«
Projekt »Ocistimo Slovenijo v enem dnevu!« je potekal po vzoru uspešne estonske cistilne akcije »Let's Do It 2008«, v katerem je 50.000 prostovoljcem uspelo v enem dnevu ocistiti estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov.
Nadaljevanje prenosa izkušenj iz Alp v Dinaride
CIPRA Slovenija je na podlagi dobrih izkušeni iz lanskega leta v letošnjem letu nadaljevala s prenosom izkušenj v dinarski prostor. Skupaj s predstavnicami zadruge Solčava, s katerimi CIPRA Slovenija že dolgo in dobro sodeluje, je obiskala občino Mojkovac. Poudarek je bil na prenosu znanja in usposobljenost partnerske države Þrne gore na lokalni in regionalni ravni s poudarkom na prenosu znanja na področju ohranjanja tradicionalnih dejavnosti v gorskih območjih.
SloWolf - po sledeh slovenskih volkov
Kakovostno upravljanje z volkovi in iskanje rešitev za lažje človekovo sobivanje z njimi bodo od letošnjega januarja osrednja tema Life+ projekta SloWolf. Štiri leta trajajoč projekt namerava zapolniti vrzel pomanjkanja sistematičnih raziskav. Za razliko od rjavega medveda in evrazijskega risa so že ocene nekaterih temeljnih podatkov, kot so velikost populacije slovenskih volkov, število tropov, velikost domačega okoliša posameznega tropa itd., zelo nezanesljive. Poleg tega je ozaveščenost javnosti pomanjkljiva.