Slovenija

Zlati Panda: WWF nagradil nizkoenergijski hotel in mrežo planinskih postojank

Zlati Panda je nagrada, ki jo WWF Italija podeljuje za dosežke na področju trajnostnega turizma v italijanskem alpskem prostoru. Letos bosta nagrado prejela južnotirolski nizkoenergijski hotel "Vigilius mountain resort" in mreža planinskih postojank "amici dell'ambiente" iz doline Aoste. Preberi več

Koroško znanje za izvajanje evropske direktive o odpadnih vodah

Avstrijska zvezna dežela Koroška in italijanska avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina sta v Gorici in San Giorgiu/Novaru skupaj pripravili projekt na področju odpadnih voda, ki naj bi potem, ko bi se zaključil poleti 2006, postal referenčni model za izvajanje na območju celotne Italije. Preberi več

Razširitev območja Narodnega parka Visoke Ture

Avstrijski Narodni park Visoke Ture obsega po novem tudi območje Innere Kaponigtal, ki sodi h koroški občini Obervellach. S tem se je površina parka povečala za skoraj 20 kvadratnih kilometrov, od katerih več kot dve tretjini površine odpade na osrednjo cono parka. Preberi več

Ekoštafeta 2005 že na poti

Ekoštafeta 2005 je vsakoletni dogodek, ki je tokrat organiziran že petič zapored. Njegov namen je javnost opozoriti na pravično trgovino, varstvo podnebja in ekološko kmetijstvo. Štafeta je svoje potovanje začela 24. julija na Dunaju. Preberi več

Opazovanje vesolja kot podpora pri obvladovanju tveganj na območju Alp

Doseči učinkovitejše obvladovanje tveganja za nastanek zemeljskih in snežnih plazov, blatnih tokov, poplav in drugih naravnih nesreč v alpskih regijah s pomočjo uporabe satelitskih sistemov je poglavitni cilj novega raziskovalnega projekta "Alpine Safety, Security and Informational Services and Technologies" (ASSIST), ki se izvaja v okviru evropske pobude za sistem globalnega opazovanja okolja in varnosti Global Monitoring for Environment and Security (GMES). Preberi več

Znanstveniki se zavzemajo za ohranitev Tilmenta

Več kot 600 avstrijskih, francoskih, italijanskih, nemških in švicarskih znanstvenikov je podpisalo peticijo "Za Furlanijo za Tilment" in tako zahtevalo sprejem vsestranskega in v trajnostni razvoj usmerjenega koncepta razvoja celotnega porečja alpske reke Tilment v Italiji. Preberi več

Izmenjava znanja in informacij o hidrogeoloških tveganjih

Projekt CATCHRISK (Mitigation of Hydrogeological Risk in Alpine Catchments) prihaja v zaključno fazo. Poglavitni cilj projekta INTERREG IIIB je bila izdelava strokovnih podlag in metodologije za učinkovitejše upravljanje krajine in narave, saj je le tako mogoče preprečiti oziroma zmanjšati možnosti za nastanek naravnih katastrof. Preberi več

Veliki čezalpski železniški projekti v žarišču

Alpe 2020 - "nove transverzale" se imenuje mednarodna prireditev o velikih čezalpskih železniških projektih, ki bo potekala v francoskem Chambéryju od 8. do 16. oktobra 2005. V središču pozornosti bodo štirje bazni predori, za katere je gradnja šele načrtovana ali pa se že izvaja: to so predori pod Brennerjem, Gotthardom, Lötschbergom in predor na relaciji Lyon-Torino. Preberi več

Varovanje planinske infrastrukture v Avstriji

Izdelava večletnega programa za spodbujanje, ohranjanje in izgradnjo več kot 500 planinskih postojank v Avstriji je bila v avstrijskem parlamentu soglasno sprejeta šele pred kratkim. Preberi več

Nova publikacija o novem življenju v Alpah

Hans Haid v svoji knjigi "Novo življenje v Alpah" popisuje stanje v ekološkem kmetijstvu na območju Alp. Ključna tema je predstavitev kmetij in projektov, avtor pa obravnava tudi državne kmetijske politike ter (ne)smisel kmetijskih subvencij. Preberi več

Rjavi jelen - poslastica za italijanske volkove

Italijanski znanstveniki so opravili analizo izločkov dveh volčjih krdel, ki živita na območju italijanskih Alp. Analiza dlake in kostnih fragmentov je pokazala, da tem živalim "tekneta" zlasti rjavi jelen in srna. Zbrani kadavri kopitarjev torej kažejo na to, da je glavni krivec za pogin rjavih jelenov volk, a po drugi strani je vendarle presenetljivo, da znaša delež domačih živali od vseh živali, ki jih upleni volk, borih 7 odstotkov. Preberi več

Mednarodni simpozij LIFE o obrečnih krajinah

Od 26. do 29. septembra 2005 bo v okviru projekta LIFE "Krajina divje reke Lech" v kraju Reutte na avstrijskem Tirolskem potekal simpozij, katerega namen je združiti evropske specialiste v razpravi o aktualnih rezultatih, doseženih pri raziskovanju obrečne krajine in izvajanju revitalizacijskih ukrepov. Preberi več

Ustanovljen DestiLink, evropsko omrežje za podeželski turizem

Novembra 2004 se je v okviru programa INTERREG IIIC začel izvajati evropski projekt DestiLink, katerega osrednji namen je izboljšati izmenjavo znanja in informacij med posameznimi izvajalci turističnih storitev v podeželskih regijah ter vzpostaviti povezavo med raziskovalnimi inštitucijami. Preberi več

Vodni protokol za Alpsko konvencijo

Avstrijski okoljski minister namerava v času svojega predsedovanja Alpski konvenciji uresničiti zastavljen cilj o pripravi protokola o vodi. Tako bi se izpolnila tudi stara zahteva CIPRE. Preberi več

Nov projekt za ekološko povezanost na vsealpski ravni

Prizadevanja za vzpostavitev čezmejnega ekološkega omrežja ohranitvenih območij v Alpah so pokazala prve rezultate: pripravljen je nov projekt, katerega težišče so prav območja ekološke povezanosti. Preberi več

Alpska mesta in Alpska konvencija

Stalni sekretariat Alpske konvencije in alpska mesta so podpisali dogovor, ki v prihodnje predvideva intenzivnejše sodelovanje med obema stranema. Z dogovorom bo mogoče zagotoviti tudi pomembnejšo vlogo mest pri razvoju Alp. Preberi več

Dynalp: ko se občine učijo druga od druge

Omrežje občin "Povezanost v Alpah" je s svojim projektom "Dynalp - dinamičnost podeželskega alpskega prostora" v okviru pobude INTERREG III B doseglo že velik napredek. Kljub birokratskim oviram je projekt sodelujočim občinam prinesel veliko konkretnih koristi. CIPRA ima pri projektu svetovalno vlogo in zagotavlja tehnično podporo. Preberi več

CIPRA-Italija: zaupanje v prihodnost Alp

CIPRI Italija, ustanovljeni leta 1992 v Torinu, je v vseh teh letih za članstvo vedno uspelo pridobiti organizacije, ki si skupaj z najbolj zavzetimi prizadevajo za varstvo okolja in gorskega sveta. Da bi bilo pri izvajanju mednarodnih projektov CIPRE sodelovanje čim tesnejše, je bil sredi devetdesetih let ustanovljen sekretariat, v katerem je za polni delovni čas zaposlen direktor. Vlogo CIPRE Italija moramo razumeti kot tisto delovno platformo za vprašanja trajnostnega razvoja na območju Alp, ki ustvarja možnosti za srečanja predstavnikov članskih organizacij in strokovnjakov iz celotnega italijanskega alpskega prostora. Preberi več

Črpalna hidroelektrarna v Sloveniji

Kot marsikje v alpskem svetu se tudi v Sloveniji prepirajo zaradi črpalnih hidroelektrarn. Na planoti pod Kanalskim vrhom na zahodu države so septembra 2004 začeli graditi nov hidroenergetski objekt z inštalirano močjo 178 MW. Preberi več

Zelena eletrika iz pitne vode

Funkcijo predsednika CIPRE-International je Andreas Weissen opravljal celo desetletje, od 1995 do 2004. Preberi več

Novi visokonapetostni vodi na območju Alp

Okoli 430 milijonov Evropejcev je priključenih na elektroenergetsko omrežje, ki ga upravlja Združenje za koordinacijo prenosa električne energije (Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity - UCTE). Nezadržna rast porabe električne energije pa neposredno vpliva na infrastrukturo, potrebno za elektroprenosno dejavnost. Preberi več

Minimalni odtok vodnih količin izpostavljen pritiskom

Evropska unija je okvirno vodno direktivo sicer sprejela že leta 2000, a države članice imajo čas do leta 2027, da jo začnejo izvajati v celoti. V vmesnem obdobju bodo torej alpske države svoje težave še naprej urejale na nacionalni ali regionalni ravni. Ko gre za vprašanje minimalnega odtoka vode, bodo tako elektroenergetska podjetja v enaki meri kot doslej izvajala pritisk. Preberi več

Damoklejev meč katastrof na pregradah?

V zadnjih štiridesetih letih so se na območju Alp zgodile tri katastrofe, ki so bile povezane s pregradami. Glede na število pregrad v alpskem prostoru lahko sicer možnosti, da bo prišlo do nesreče zaradi njihovega obratovanja, ocenjujemo kot majhne, kljub temu pa je treba hidroenergetskim sistemom stalno posvečati vso pozornost. Preberi več

Ali sta vetrna in vodna energija lahko primer "uspešne zveze"?

Leta 2004 je inštalirana moč vetrnih elektrarn v Evropi znašala 34,2 GW, do leta 2040 bi lahko v najslabšem primeru dosegla 65 GW in v najboljšem primeru 115 GW. Tako pasovno energijo je treba akumulirati, da bi bila na razpolago v času največjega povpraševanja. Preberi več