Slovenija
Kdo bo prebudil Alpsko konvencijo?
20 let Alpske konvencije - pričakovali bi, da bi to lahko bil razlog za praznovanje. Kljub temu pa je CIPRA, kot lahko razberete iz najnovejše številke Alp na odru, prišla do zaključka, da pravih rezultatov ni. V skladu z načeli Alpske konvencije so se v Alpah resda začele izvajati nekatere dejavnosti, bile so ustanovljene nekatere mreže, namenjene trajnostnemu razvoju v Alpah, kljub vsemu pa organi Alpske konvencije delujejo deloma neučinkovito ali pa se vrtijo v krogu. CIPRA poziva države pogodbenice, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije. Preberi več
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji. Preberi več
Načrtovana gradnja največjega vetrnega parka v Alpah
V italijanskih Alpah stavijo na vetrno energijo - in to ob glasni kritiki sosednjih regij in okoljevarstvenih organizacij. Za najsevernejšo občino Brenner sta tako načrtovana kar dva velika projekta: na Sattelbergu naj bi, če bo uslišana želja upravljavcev oz. podjetij Leitwind in Etschwerke, stalo 22 vetrnic, visokih skorajda sto metrov. Električno energijo pa naj bi proizvajalo tudi devet vrtnic na Sandjochu. Preberi več
Projekti za varovalne gozdove nagrajeni
Alpsko nagrado za varovalne gozdove 2010 je konec januarja v Churu v Švici prejel avstrijski kraj Blons, član Omrežja občin "Povezanost v Alpah", in sicer za ureditev pešpoti v spomin na žrtve uničujočega plazu v petdesetih letih kot tudi za dokumentacijsko središče (v kategoriji odnosi z javnostmi). Za nagrado so se potegovali kandidati iz celotnega alpskega prostora. Preberi več
Podnebne spremembe: macesnovem zavijaču že primanjkuje macesnov
Vsakih osem do deset let postanejo številni macesni že zgodaj poleti rjave barve - namreč takrat, ko se nenadoma poveča število macesnovega zavijača: gosenice metulja se hranijo z mladimi iglicami, ki se zaradi tega posušijo. Ciklično pojavljanje škodljivca lahko zdravi macesni prestanejo brez posledic, a zadnje ugotovitve švicarskih raziskovalcev kažejo, da se bo to zaradi podnebnih sprememb v prihodnje verjetno spremenilo. Preberi več
Posledice olimpijske kandidature Annecyja/F premalo upoštevane
"Posledicam, ki jih bodo olimpijske igre imele za okolje, se v dokumentaciji, ki jo je v okviru svoje kandidature predložilo mesto, pripisuje večinoma premajhen pomen," so prepričani v francoski okoljevarstveni organizaciji. V odprtem pismu evalvacijski komisiji MOK, ki je na začetku februarja obiskala Annecy, so na predvidljive posledice tega velikega dogodka opozorile tudi organizacije France Nature Environnement, Fédération Rhôhne Alpes de Protection de la Nature (FRAPNA) in CIPRA Francija. Preberi več
Kalkkögel - območje miru, ki le-tega ne najde
Gorska veriga Kalkkögel v Stubaiskih Alpah na avstrijskem Tirolskem ima od leta 1983 dalje status območja miru - gre za varstveno kategorijo, ki dosledno prepoveduje "gradnjo žičnic in vlečnic za prevoz potnikov." A prav to načrtujejo upravljavci žičnic, ki zahtevajo vzpostavitev povezave med smučiščema Schlick in Axamer Lizum. Preberi več
Alpska konvencija kot odgovor na globalizacijo?
Pred 20 leti je Alpska konvencija postavila temeljni kamen skupne alpske politike, danes bi lahko ponudila odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. A izvajanje tega sporazuma v večini držav bolj kot ne šepa, zato CIPRA pogodbenice poziva, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca 2011, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije. Preberi več
Temeljni kamen skupne alpske politike
Alpska konvencija ustvarja prostor za vizije - So najvišje evropsko gorovje, življenjski prostor za skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst: to so Alpe, posebna regija, katere trajnosti razvoj mora varovati poseben sporazum. V nadaljevanju razmišljamo o poskusu, imenovanem Alpska konvencija: kaj je, zakaj jo potrebujemo, kaj so njene pomanjkljivosti in česa je zmožna. Preberi več
Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih Preberi več
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje? Preberi več
Le konkretna lahko zaživi
Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki. Preberi več
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo. Preberi več
"Samo čakati na čudežno novo dinamiko ni dovolj"
V pogovoru s Klausom Töpferjem - Trajnostni razvoj v Alpah potrebuje oboje: instrumente od zgoraj, kot je Alpska konvencija, in pobude od spodaj, kot jih v javnosti vedno znova sproža CIPRA, pravi Klaus Töpfer, nekdanji nemški okoljski minister in pobudnik prve Alpske konference leta 1989 v Berchtesgadnu/D. Preberi več
Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?
Vračanje k lastnim prednostnim - Alpska konvencija boleha. Kot dvajsetletnica bi pravzaprav morala biti v najlepših letih, morda še nekoliko naivna, a trdno odločena, da bo spremenila svet. Pa vendar ima človek vtis, da se je znašla globoko v krizi srednjih let in na robu depresije. Zakaj se tako hitro stara? Preberi več
Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente
Makroregionalni pristop, ki temelji na predlogu Evropske unije, naj bi širšim območjem brez definiranih političnih in upravnih meja pomagal pri premagovanju skupnih izzivov in priložnosti tam, kjer to v okviru klasičnih meddržavnih ali medregionalnih pobud ni mogoče. Preberi več
Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji. Preberi več
Novo življenje za alpsko obrobje?
Letna strokovna konferenca CIPRE 2010: periferne regije v središču pozornosti - Alpe kot celota sicer niso obrobna regija, vendar pa znotraj Alp obstajajo številna periferna območja, kjer postaja poselitev vedno bolj problematična. Katere so priložnosti in katera so tveganja, s katerimi se sooča obrobje? CIPRA je o tem vprašanju razpravljala na letni konferenci oktobra 2010 v Semmeringu/A in tako spodbudila dialog, ki je presegel prostorske in strokovne meje. Preberi več
Zakaj nas konvencija sploh potrebuje?
Običajno si na tem mestu prizadevam napisati kaj veselega. Ob tokratni iztočnici - 20 let Alpske konvencije - pa me je smeh minil. Očitno Alpska konvencija v tem trenutku za pogodbenice ni pomembna. Nekatere države so sicer že storile posamezne korake, tu in tam obstaja tudi finančna podpora za izvajanje konvencije na nacionalni ravni, v posameznih primerih sodišča ugotavljajo, da je Alpska konvencija veljavna v nacionalni zakonodaji in marsikatera država celo namenja sredstva za mednarodne oblike sodelovanja in projekte. Preberi več
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe. Preberi več
V Omrežju občin ubrali nove poti na področju varstva podnebja
Omrežje občin "Povezanost v Alpah" bo v naslednjih dveh letih z okoli 280.000 evri finančno podprlo izvajanje dvajsetih projektov na temo varstva podnebja. Strategije občin za ravnanje s podnebnimi spremembami so pri tem zelo različne. Preberi več
Berlusconi razvrednotil pomen narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch
Decembra je italijanska vlada upravljanje narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch predala avtonomnima provincama Bolzanu in Trentu ter regiji Lombardija - proti volji okoljske ministrice Stefanie Prestigiacomo in ob glasnih protestih okoljevarstvenih organizacij. Preberi več
Avstrija: vodna energija pred varstvom okolja
Širjenje hidroelektrarn se je v Avstriji uveljavilo kot prednostni javni interes. Sprememba zakona o elektrogospodarstvu in organizaciji energetske oskrbe je interese energetskega gospodarstva še okrepila. Krovno združenje za okolje Umweltdachverband je zaradi takih razmer izrazilo zaskrbljenost: pod krinko varstva podnebja in zanesljive oskrbe je sedaj mogoče tako rekoč preko noči zgraditi hidroelektrarne in postaviti električne vode, ne da bi se pri tem upoštevali interesi narave, okolja ter državljanov in državljank. Preberi več
Leto gozdov: akcije v alpskem prostoru
OZN je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov, s čimer želi vzbuditi večjo pozornost javnosti za gozdove. Gre za cilj, ki je zelo pomemben tudi za Alpe, saj kar 40 odstotkov celotnega alpskega območja porašča gozd. Zaradi svojih različnih funkcij so gozdovi nenadomestljivi za človeka in živali; varovalni gozdovi, denimo, varujejo pred naravnimi nesrečami, kot so zemeljski in drugi plazovi ali padanjem kamenja, in pomenijo - življenje. Preberi več
Alpe izgubljajo ledenike
V primerjavi z drugimi ledeniki našega planeta se je do leta 2010 najbolj skrčila površina alpskih. Zaradi podnebnih sprememb so v Alpah izginile kar tri četrtine ledeniške mase, ugotavljajo avtorji kanadske študije, ki je pred kratkim izšla v reviji Nature Geoscience Univerze British Columbia/CA. Alpski ledeniki imajo sorazmerno majhno površino in se na rast temperature odzivajo še posebno občutljivo. Tudi če je pozimi več snega, le-ta ne more nadomestiti taljenja belih velikanov. Preberi več
Vidra se vrača v Alpe
V Alpah se je ponovno začela širiti vidra. Za raziskovalce omenjeno dejstvo postavlja pred veliko uganko, saj doslej še niso uspeli ugotoviti, kako se je ta žival sploh začela vračati na alpsko območje. Dolgo časa je bila na karti razširjenosti vidre, ki spada v družino kun, velika bela lisa, ki je segala natančno čez alpsko območje. V Švici se je številčnost populacije kljub prepovedi lova tako zelo zmanjšala, da so vidro razglasili za izumrlo živalsko vrsto. Razlog za to so bile spremenjene habitatne razmere, k čemur sta prispevala npr. urejanje in izsuševanje vodotokov. Preberi več
Izšel vodnik o okoljski vzgoji na področju zimskih športov
Novi vodnik francoske mreže za alpsko okoljsko vzgojo (REEMA) je prava zakladnica informacij za vse, ki želijo začeti izvajati projekte, namenjene dvigu okoljske ozaveščenosti v zimskošportnih središčih. Publikacija temelji na številnih izkušnjah lokalnih deležnikov, zlasti okoljevarstvenih organizacij, ki so tovrstne projekte že uresničili v preteklih letih. Avtorji opisujejo konkretne ukrepe, ki so nujni za uspešno izvedbo projektov okoljske vzgoje. Preberi več
Švica: vetrna energija za snežne topove
Na smučišču Sattel-Hochstucki v Centralni Švici so že konec lanskega leta postavili vetrnico za proizvodnjo električne energije, ki danes poganja dolinsko žičniško postajo. Krila osem metrov visokega stolpa vetrne turbine se vrtijo okoli vertikalne osi. Trenutno se iščejo ustrezne lokacije za nove vetrne turbine na območju smučišča, saj želijo upravljavci pri energijsko zelo intenzivni proizvodnji umetnega snega preiti na rabo na obnovljivih virov energije. Za delovanje snežnih topov pa v Švici ne potrebujejo le ogromnih količin električne energije, temveč potrebujejo tudi tolikšne količine vode, kot jih v letu dni porabi mesto z 1,5 mio. prebivalcev. Preberi več
V Grenoblu kmalu prepoved vožnje za vozila 4x4?
Alpsko mesto Grenoble je eno od šestih francoskih pilotnih mest, v katerih bodo od leta 2012 dalje uvedli okoljske cone. To pomeni, da zlasti okolju škodljiva vozila, kot so vozila s pogonom na vsa štiri kolesa ali na dizelski pogon, ne bodo smela več voziti na območju starega mesta Grenoble. Ukrep naj bi izboljšal kakovost življenja v mestnih središčih. Preberi več
Mariborsko Pohorje: z brezplačnim avtobusom na smučišče
Do pohorske vzpenjače se smučarji januarja lahko brezplačno pripeljejo z mestnim avtobusom št.6. Potnike bosta prevažala dva testna avtobusa na hibridni pogon oziroma zemeljski plin. Gre za poskusni projekt integracije mestnega avtobusnega prometa z žičniškim prometom, ki ga izvaja Mariborska gradbena fakulteta v okviru evropskega projekta "CO2 Nevtralni promet na območju Alp". Preberi več
