Alpen-Zukunft
| Leto izida | 2002 |
|---|---|
| Izdal(a) | Bundesamt für Raumentwicklung ARE Spletna stran: http://www.are.admin.ch |
| Kraj izida | Bern |
| Število strani | 100 |
| Jezik | de, fr, it |
| Cena | CHF 10.25 |
| Zveva | BBL Vertrieb Publikationen 3003 Bern / CH Telefonska številka: +41 (0)31 325 50 50 Faks: +41 (0)31 325 50 58 E-naslov: verkauf.zivil@bbl.admin.ch Spletna stran: http://www.bundespublikationen.ch |
| Str. | 100 |
| Vrsta dokumenta | Časopis, brošura |
Naj bo mednarodno leto gora, ki ga je razglasila OZN, ratifikacija Alpske konvencije ali pa zavzet nastop Švice na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu - gore še nikoli niso tako zaznamovale politične dejavnosti Švice, kot se to dogaja letos. To se odraža tudi v avgustovski številki informativnega glasila "Forum Raumentwicklung" (Forum za razvoj prostora) (2/2002), ki ga izdaja Zvezni urad za prostorski razvoj (ARE), kjer je kot osrednja tema obravnavana prihodnost Alp z najrazličnejših zornih kotov. V intervjujih z zveznim ministrom Moritzem Leuenbergerjem in direktorjem ARE Pierre-Alainom Rumleyjem lahko preberemo, kako si razvoj alpskega prostora predstavljata politika in uprava. Izčrpno je predstavljena tudi zgodovina Alpske konvencije, njeni cilji in razvoj, pa tudi vloga v švicarski politiki.
Pomembna dejavnika, ki pospešujeta spremembe v gorskih območjih, sta kmetijstvo in promet. Tu je treba doseči ravnovesje med rabo in ohranjanjem narave, saj je prav neokrnjena gorska krajina tisto, kar si želi večina obiskovalcev, ki išče v gorah oddih in sprostitev. Osrednja misel iz glasila: trajnostna raba Alp je možna in kot je v pogovoru povedal sociolog Hans-Peter Meier-Dalach, je "hribovsko prebivalstvo bolj iznajdljivo, kot si običajno predstavljamo." Seveda pa so za to nujno potrebni fleksibilni spodbujevalni ukrepi in ugodni okvirni pogoji. V drugih člankih je jasno prikazano, kaj gorska območja sploh pričakujejo od nižinskih predelov in kako bi lahko izgledalo in kakšno naj bi bilo dolgoročno sodelovanje, za katerega so vsi zainteresirani.
Pomembna dejavnika, ki pospešujeta spremembe v gorskih območjih, sta kmetijstvo in promet. Tu je treba doseči ravnovesje med rabo in ohranjanjem narave, saj je prav neokrnjena gorska krajina tisto, kar si želi večina obiskovalcev, ki išče v gorah oddih in sprostitev. Osrednja misel iz glasila: trajnostna raba Alp je možna in kot je v pogovoru povedal sociolog Hans-Peter Meier-Dalach, je "hribovsko prebivalstvo bolj iznajdljivo, kot si običajno predstavljamo." Seveda pa so za to nujno potrebni fleksibilni spodbujevalni ukrepi in ugodni okvirni pogoji. V drugih člankih je jasno prikazano, kaj gorska območja sploh pričakujejo od nižinskih predelov in kako bi lahko izgledalo in kakšno naj bi bilo dolgoročno sodelovanje, za katerega so vsi zainteresirani.