Na naravi temelječe rešitve in strukture njihovega upravljanja v alpskem prostoru
Območje Alp je še posebno občutljivo na vplive podnebnih sprememb. Spremembe padavin, temperature in odtokov ne vplivajo le na ekološke funkcije, temveč tudi na gospodarske in poselitvene možnosti v Alpah in sosednjih območjih. Na naravi temelječe rešitve ponujajo pomembne koncepte za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Po opredelitvi Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) so to ukrepi za varstvo in trajnostno rabo ekosistemov, ki obvladujejo izzive in spodbujajo dobro počutje ljudi, ekosistemske storitve, odpornost in biotsko raznovrstnost. Na naravi temelječe rešitve izhajajo iz ekosistemskih storitev, kot so blaženje učinkov naravnih nesreč, vezava CO2, zasenčevanje površin ali zadrževanje deževnice. Hkrati spodbujajo biotsko raznovrstnost in rodovitnost tal.
Na učinkovito uporabo na naravi temelječih rešitev moramo začeti gledati z novega zornega kota, ki priznava pomen ekosistemskih storitev in jih vključuje v procese odločanja. To zahteva razvoj ustreznih mehanizmov upravljanja na vseh ravneh. Ker je za rešitve, ki temeljijo na naravi, pogosto značilna medsebojna povezanost na medsektorski in čezmejni ravni, se zdi prav Alpska konvencija kot mednarodni sporazum pomembna in primerna za njihovo uveljavitev in uporabo v alpskem prostoru. Podnebni svet Alpske konvencije je zato na naravi temelječe rešitve določil za eno prednostnih področij delovanja.
Poročilo Na naravi temelječe rešitve v alpskem prostoru bo vsebovalo analizo osmih izbranih praktičnih primerov iz posameznih alpskih držav. Na podlagi primerjave opisanih izvedb v različnih sektorjih bodo prispevki ponazorili načine soočanja s podnebnimi spremembami in socialno-ekonomske koristi za družbo. Poleg tega je nadaljnji cilj poročila analizirati in oblikovati nujne spremembe v mehanizmih upravljanja, saj bo tako mogoče na naravi temelječe rešitve intenzivneje spodbujati in izvajati kot alternativo dosedanjim tehničnim konceptom.
Trajanje projekta:
od aprila 2024 do konca januarja 2025
Projektna partnerja:
Inštitut za okoljsko načrtovanje in prostorski razvoj, www.ifuplan.de (vodenje projekta); CIPRA International, www.cipra.org
Financiranje:
Zvezni urad za okolje, Nemčija
Kontaktni osebi:
Magdalena Holzer, magdalena.holzer@cipra.org
Wolfgang Pfefferkorn, wolfgang.pfefferkorn@cipra.org