Novice
![[Napoved] Ogenj v Alpah 2022: 12.–13. avgust, Dolina Triglavskih jezer](https://76f4797.online-server.cloud/Plone/sl/novice/napoved-ogenj-v-alpah-2022-12-201313-8-dolina-triglavskih-jezer/@@images/image-600-8ade5f11f1ed00ca2bfa452dbcb77a22.png "[Napoved] Ogenj v Alpah 2022: 12.–13. avgust, Dolina Triglavskih jezer")
[Napoved] Ogenj v Alpah 2022: 12.–13. avgust, Dolina Triglavskih jezer
Kakovost gorskih izvirov in jezer se močno slabša – kako torej z odpadnimi vodami ravnajo planinske koče in drugi objekti v gorah? Kakšna je povezava med množičnim obiskom gora in kakovostjo naše vode?
Katere storitve zagotavlja narava v Alpah?
Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano, drevesa, ki ustvarjajo ugodno mikroklimo – alpska pokrajina deluje na nas zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Kolikšna je vrednost alpske narave in kaj vse v CIPRI International počnemo za njeno varstvo?
maPZS: za odgovoren izlet v gorski svet
Zaradi vedno večjega obiska gora so pogostejše nesreče v gorah. Zaradi pogostejših ujm in množičnega obiska gora, pa je zahtevnejše tudi zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture.
»Koliko nas je?« - pilotno štetje obiska v gorah
Gore so izjemno občutljiv ekosistem. V slovenskih gorskih turističnih občinah beležimo porast števila obiskovalcev. Zaradi vedno večjega obiska gora so pogostejše nesreče v gorah, zahtevnejše je tudi zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture, oteženo pa je tudi ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Za zasnovo smotrnih ukrepov za učinkovito razpršitev in pravočasno preusmerjanje tokov planincev, potrebujemo podatke o obisku gora.
Rešimo neokrnjeno naravo pred lovkami smučarskega turizma
Območje Vallone delle Cime Bianche v dolini Aoste/I, ki je del naravovarstvenega omrežja Natura 2000, ogroža načrtovana vzpostavitev povezave med smučiščema Monterosa v Italiji in Zermatt – Cervinia v Švici. Lokalni odbor, ki izvaja pritisk na lokalno politiko, zdaj potrebuje podporo, da bi uspel ohraniti eno zadnjih neokrnjenih dolin v alpskem prostoru.
Evropski vodni grad se maje
Podnebne spremembe ogrožajo sicer z vodo bogato alpsko regijo. Sušni pojavi, kot sta bili lanska zima in letošnja pomlad, so vse pogostejši, kar ima daljnosežne posledice za naravo in družbo.
Želeli smo to, kar danes želite vi!
Kako ljudje različnih generacij razmišljajo o sedanjosti in prihodnosti Alp? Kaj jih pri tem povezuje, kaj razdvaja? Kako najti skupno pot? – Sofia Farina in Stefan Witty v medgeneracijskem dialogu.
Razprava mladih o rabi tal v dolini Val di Susa/I
Zaradi pomanjkanja zemljišč v italijanski dolini Val di Susa prihaja pri njihovi rabi do konfliktov med lokalnim prebivalstvom in italijansko vlado, ki želi na tem območju uresničiti mednarodni projekt gradnje hitre železnice. – V Val di Susi se je konec maja srečalo devet mladih iz vseh alpskih držav in v okviru projekta Re.sources skupaj z Mladinskim svetom CIPRE razpravljalo prav o problematiki rabe tal.
Ponoven boj za prehod na železnico
Direktiva EU za ciljno usmerjeno spodbujanje kombiniranega tovornega prometa bo revidirana. Obstaja pa nevarnost, da bo okrenjena v korist cestnega prometa, kar bi imelo resne posledice za železniški tovorni promet in okolje, bilo pa bi tudi v nasprotju z Alpsko konvencijo.
Stališče: Podnebni test za žičniške naprave
Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska.
Alpe – vse bolj zelene in toplejše
Z doslednim varstvom podnebja na globalni ravni bi se naraščajoče temperature v Alpah lahko stabilizirale do leta 2100, od tega pa je odvisna tudi ohranitev alpske flore. To dokazujeta aktualni študiji o podnebju in rastlinstvu v Alpah.
Iz krize še močnejša
Sredi sedemdesetih let je CIPRA skoraj prenehala obstajati, a se je v letih, ki so sledila, preobrazila v profesionalno organizacijo in se uveljavila na celotnem alpskem območju. Svoj sedež ima od leta 1990 v Lihtenštajnu, »najbolj« alpski državi. Svoj pogled nazaj nam ponuja Mario Broggi, ki je CIPRI predsedoval v letih 1983–1992 in tudi sicer redno spremlja njeno zdaj že skoraj petdesetletno delovanje.
»Ledeniška gospodična« in ustanoviteljica
Edith Ebers je pred uničenjem rešila naravni spomenik na alpski cesti v Nemčiji, v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ena od soustanoviteljev CIPRE. Dejavnosti in prizadevanja te visoko nadarjene geologinje in doktorice znanosti so bila dolgo spregledana.
Vizija: Planinski orel pod nebom, evropski bizoni na paši
»Občudujemo vse te edinstvene predele narave, cenimo jih in varujemo.«
Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik
Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.
Pravica do nedotakljivosti Alp
Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.
Vizija: Z zračnim taksijem v palmin vrt na Matterhornu
»Potem ko je drevesna meja dosegla višino 3.800 metrov, se zdaj vrstijo pritožbe, ker drevesa zakrivajo pogled.
Je CIPRA ženska organizacija?
Z vidika enakosti med spoloma se zgodovina CIPRE popolnoma nič ne razlikuje od katere koli druge organizacije, gospodarske družbe ali organa oblasti: delež žensk med zaposlenimi v CIPRI se povečuje. Torej vse v najlepšem redu?
Vizija: Gostujemo v Alpah!
»Ljudje niso gospodarji, ki si lahko podrejajo svet, temveč le gostje.«
Vizija: Raj z datumom poteka veljavnosti
"Prebivalci Alp bodo kmalu dosegli meje možnosti za prilagajanje in varstvo."
Vizija: Soodločamo vsi!
"V ospredju mora biti razvoj skupnih značilnosti."
Vizija: Ponovna oživitev flore in favne
»Alpe so vozlišče mnogih akterjev, ki se bodo morali v prihodnje sporazumeti in preusmeriti na trajnostno delovanje.«
Vizija: Digitalizacija dela, alpski način življenja
»Rešitev za gorska območja je bila uvedba digitalne preobrazbe, zlasti omogočanje dela od doma.«
Razumevanje podnebne krize skozi igro
Vsi, ki želijo aktivno sodelovati na področju varstva podnebja, se lahko v okviru projekta CIPRE Alpine Climate Action usposobijo za moderatorje in moderatorke na delavnici Climate Fresk, in sicer 30. junija na spletu ter 7. in 8. julija na zaključnem srečanju v Innsbrucku/A.
Napovedujemo: Onesnaževanje podzemnih in površinskih vod v dolini Kamniške Bistrice in Kokre
Kakšna je kakovost podzemnih in površinski vod v Kamniško-Savinjskih Alpah? Kaj so viri onesnaženja? Kako upravljati z vodnimi viri, da ohranimo kakovost voda in živost ekosistemov?
Glasovi za spremembo
Prisluhnite novemu podkastu CIPRE Avstrija Alpenrauschen in izvedeli boste, kako zavzeti posamezniki s svojim vsakodnevnim delovanjem pripomorejo k oblikovanju življenja na alpskem območju, s tem pa tudi k trajnostnemu razvoju Alp.
Vodno ravnovesje – med pritiski in naravnimi zmožnostmi
Objavljamo prispevek CIPRE Slovenija v majski številki Planinskega vestnika (maj 2022), na temo Vode v Alpah. Spregovorili smo o Ognju v Alpah in virih onesnaževanja. Avtorji: Špela Berlot, mag. Borut Peršolja, dr. Matej Ogrin
CIPRA praznuje 70 let varstva Alp
Povezovanje ljudi, premagovanje meja, varstvo Alp – CIPRA si že 70 let prizadeva za kakovostno življenje na območju Alp. Kakšna bo prihodnost Alp? Ob svojem visokem jubileju, ki ga je obeležila 5. maja, si je prav to vprašanje postavila tudi CIPRA in tako v zadnji številki revije Alpe na odru Alpe jutrišnjega dne predstavlja različne vizije prihodnjega razvoja alpske regije.
Izguba habitatov in spremenjene selitvene poti
Prihodnost populacije belke, vriskarice, planinske pevke in planinskega vrabca je negotova, saj se zaradi vse višjih temperatur habitati teh hladnoljubnih vrst ptic krčijo v celotnem alpskem loku. Podnebna kriza pa spreminja tudi selitvene poti številnih vrst.
Stališče: Energetska učinkovitost, kje si?
Glavna dobaviteljica fosilnih virov energije Evropski uniji je Rusija. Nujni poziv k odpravi energetske odvisnosti EU od Rusije je v interesu varstva podnebja, dejansko pa se prekriva s sočasno gradnjo nove infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv in obnovljivih virov energije, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE International.