Novice
Začetek izvajanja projektov za preprečevanje podnebnih sprememb na lokalni ravni
Program dynAlp-climate Omrežja občin "Povezanost v Alpah" zagotavlja finančno podporo v skupni višini 300.000 evrov za tiste projekte alpskih občin, ki pozitivno vplivajo na podnebje ali prispevajo k prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.
Obsežen projekt izgradnje sončnega parka v švicarski gorski vasi
Že pozidano pokrajino na območju švicarskege vasi St. Antönien v Prättigauu naj bi v prihodnje začeli za proizvodnjo električne energije uporabljati sončno energijo. Na protiplazne ograje, ki so jih postavili na izpostavljenem južnem pobočju Chüenihorna, ki se vzpenja nad gorsko vasjo, bodo v kratkem namestili fotonapetostne module. Sončni park se bo raztezal na 30.000 kvadratnih metrih in tako postal največji tovrstni park v Švici.
Alpsko mesto leta - pridobitev za življenjski prostor!
Vsa alpska mesta lahko že danes oddajo kandidaturo in se tako potegujejo za naziv Alpsko mesto leta 2012 ali 2013. Naziv z mednarodno veljavo vsako leto prejme eno od alpskih mest, ki se zavzema za uresničevanje Alpske konvencije v smislu trajnostnega razvoja.
Prvo središče za varstvo volkov v italijanskih Alpah
Prvo središče v Italiji, ki je posvečeno izključno volkovom, so odprli sredi junija pri kraju Entracque v Naravnem parku Primorskih Alp/Parco delle Alpi Marittime. Namen favnističnega središča je poglabljati znanje o volku in njegovem vedenju, kar naj bi pripomoglo zmanjšati napade na domače živali in omogočiti sožitje človeka in volka.
Nadaljevanje prenosa izkušenj iz Alp v Dinaride
CIPRA Slovenija je na podlagi dobrih izkušeni iz lanskega leta v letošnjem letu nadaljevala s prenosom izkušenj v dinarski prostor. Skupaj s predstavnicami zadruge Solčava, s katerimi CIPRA Slovenija že dolgo in dobro sodeluje, je obiskala občino Mojkovac. Poudarek je bil na prenosu znanja in usposobljenost partnerske države Þrne gore na lokalni in regionalni ravni s poudarkom na prenosu znanja na področju ohranjanja tradicionalnih dejavnosti v gorskih območjih.
Kjotski protokol je lahko učinkovit tudi v vsakdanjem življenju
V aglomeraciji francoskega mesta Chambéry so konec maja objavili rezultate natečaja Energijsko varčne soseske, ki je pokazal, da je brez težav mogoče v skladu s Kjotskim protokolom privarčevati osem odstotkov energije. Na natečaju Evropske unije so sodelovala številna mesta in regije iz devetih držav, med drugimi iz Nemčije, Francije in Italije.
Več sredstev za gorske in ekološke kmete
Kmetijski paket pomlad 2010, ki ga je švicarska vlada sprejela sredi maja 2010, zagotavlja več finančnih sredstev za gorske in ekološke kmete. Kot so sporočili iz Zveznega urada za kmetijstvo, želijo "zagotoviti obdelovanje zemljišč na gorskih območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami in tako preprečiti nazadovanje dejavnosti na obdelovalnih površinah in v ekološkem kmetijstvu."
CIPRA goes Facebook
Svoj profil na priljubljenem socialnem omrežju Facebook je pred kratkim odprla tudi CIPRA. Na www.facebook.com/CIPRA.org se lahko uporabniki Facebooka povežejo z našo organizacijo in se seznanijo z novicami, dogodki in akcijami.
Konvencijo županov Evropske unije podpira tudi Omrežje občin "Povezanost v Alpah"
Omrežje občin "Povezanost v Alpah" je novi partner pri sodelovanju z Generalno direkcijo za energijo Evropske komisije, kar naj bi okrepilo umestitev vseevropske Konvencije županov v 270 članskih občin. Podpisniki konvencije so se zavezali k sprejetju ukrepov za zmanjšanje izpustov CO2.
Italija: varčevalni paket vznemirja trg zelene elektrike
Kot predvidevajo varčevalni ukrepi italijanske vlade, kontrolni organ (Gestore dei Servizi Elettrici) v prihodnje ne bo več kupoval presežka zelenih certifikatov po tržnih cenah.
Zelena luč za "potujočo avtocesto" skozi železniški predor Mont Cenis
Francoski parlament je konec maja dal soglasje za ponovno odprtje t.i. Autoroute Ferroviaire Alpine, "železniške potujočoe avtoceste" na relaciji Aiton/F-Orbassano/I. 175 kilometrov dolg odsek, ki so ga za kratek čas poskusno odprli leta 2003, poteka skozi predor Mont Cenis, ki so ga prvič odprli leta 1871 in skozi katerega je zaradi njegovih gradbenih značilnosti možen zgolj prevoz vozil z nizko nakladalno ploščadjo.
URS SPRENGER - SCHAAN/FL "Rast ni ekonomska spremenljivka"
Življenje Ursa Sprengerja bi lahko bilo lep zgled vodjem podjetij, ki jim danes grozi propad: Sprengerju so namreč pomembne vrednote in ne rast. Da se le-te ne obnesejo le kot lepe besede v prospektu podjetja, dokazuje Lihtenštajnčan s svojim v krizi preizkušenim vodenjem podjetja.
Zadovoljstvo, eksistenca in kakovost življenja brez rasti? Model stalne rasti je zvodenel
Dokler se povečuje blaginja, postaja svet navidezno čedalje boljši. Kakšna je cena omenjenega razvoja, so se do sedaj spraševali le redki - do trenutka, ko se je sistem zrušil. Prva pokušina je bila gospodarska kriza, ki je po eni strani posamezna območja Alp uvrstila med poražence, po drugi strani pa Alpam kot celoti ponuja, da se uvrstijo med zmagovalce, če se bodo le spopadle z nekaterimi izzivi.
Naftna doba se bliža koncu Naftni vrelci ne bodo žuboreli vekomaj
V naslednjih 20 letih bo odkrivanje naftnih vrelcev doseglo vrhunec. Kako bomo ljudje po tem pomembnem mejniku potešili potrebe po energiji, še ni znano, nekaj pa je gotovo: v trenutku, ko bo svetovna proizvodnja nafte dosegla vrhunec - peak oil, bodo dosežene tudi meje materialne rasti. Nafta se bo občutno podražila. Temu se bodo morale prilagoditi tudi Alpe.
Kako merimo kakovost življenja?
Obstajajo številni merilni instrumenti, denimo ura za merjenje časa, meter za prostorske razdalje, tehtnica za težo. Kako pa lahko izmerimo človekovo počutje? Izbiramo lahko med naslednjim:
Želite totalni trg?
Kot ugotavlja ekonomski geograf Martin Boesch, so besede rast, inovacije in spremembe postale obrabljene fraze v besednjaku razvojnopolitične razprave. Zanj je odločilnega pomena vprašanje, kako na svetovni ravni doseči socialno in ekonomsko pravičnost.
Pogovarjali smo se s Franzem Josefom Radermacherjem "… in na koncu nas zgrabi panika!"
Leta 2050 bo na Zemlji živelo deset milijard ljudi. Hkrati bodo danes še razpoložljivi viri usihali. Tudi Alpam globalni preobrat ne bod prizanesel. Za obvladovanje izzivov prihodnosti potrebujemo politiko svetovnega reda, zatrjuje Franz Josef Radermacher.
Ko umik postane glavna naloga - Krčenje kot poslanstvo načrtovanja
Þeprav je pošta že dolgo zaprta, vaške trgovine ni več, šolo pa so preselili v bližnje večje središče, številne strukturno šibke regije še vedno stavijo na rast, namesto da bi svoj razvoj začele načrtovati prilagojeno procesom krčenja. Z v prihodnost usmerjenim prostorskim načrtovanjem bi lahko na novo umestile številna vprašanja organiziranja življenja.
Pionirska vloga nekdanje Vzhodne Nemčije pri revitalizaciji mest Zgled prihaja z vzhoda
Število prebivalcev velikih mest po eni strani skokovito narašča, po drugi strani pa se iz mest, kot sta Detroit ali Liverpool, izseljuje vedno več ljudi. Tudi v Alpah so vasi in mesta, ki se krčijo, kjer število prebivalcev upada. Razprava o ukrepih revitalizacije je tam še v povojih. Kako se je mogoče pojava krčenja lotiti v praksi, nam pokaže pogled prek alpskih grebenov.
Omrežje občin "Povezanost v Alpah" za trajnostne ukrepe na področju varstva podnebja Povežimo občine, varujmo podnebje
Omrežje občin "Povezanost v Alpah" usklajuje ukrepe varstva podnebja: 270 članskih občin si bo še v večji meri prizadevalo za trajnostno varstvo podnebja in za prilagajanje na podnebne spremembe. Pri tem jih bo podpiral novi program dynAlp-climate.
Zamujena priložnost za francoske Severne Alpe
Na zadnjih sejah nacionalne skupščine so francoski poslanci onemogočili uveljavitev regionalnih prostorskoplanskih načrtov (DTA) na območju francoskih Severnih Alp, saj so iz dokumentov izvzeli pravico do ugovora. 5. člen osnutka novega zakona o okolju (Grenelle II) predvideva izvajanje regionalnih planov za trajnostno prostorsko urejanje in razvoj (DTADD). Ciljem, zastavljeni v omenjenih planih, sicer ni kaj očitati, dejstvo pa je, da jim primanjkuje volje za izvajanje.
Trajnostna raba vode - Švica raziskuje
Posledica talečih se ledenikov v Alpah je nastajanje novih jezer. Obenem nastajajo nove priložnosti za turizem, a tudi tveganja za prebivalstvo v dolini, kot so pojav velikih valov ali drobirskih tokov. Kje in kdaj nastanejo taka jezera? Þigava so in kdo je odgovoren zanje?
Kaj imajo skupnega slovenske Julijske Alpe in francoska gora Le Salève?
Oba sta primera zavarovanih območij v alpski biogeografski regiji, ki ju predstavlja nova publikacija Evropske komisije Natura 2000 - varstvo biotske raznovrstnosti v Evropi. Bralci lahko izvemo, katere rastlinske in živalske vrste so v obeh regijah še posebno zavarovane, kako človek regiji izkorišča in kakšno je njuno stanje ohranjenosti. Del celostne predstavitve so tudi potovalni nasveti ter bogato foto- in kartografsko gradivo.
Južnotirolska planinska zveza zahteva ustavitev gradnje
Na območju Zgornje Pustriške doline (Hochpulstertal) na Južnem Tirolskem v Italiji že vrsto let obstajajo načrti za širitev smučišč. Kot izhaja iz informacij južnotirolske planinske zveze (AVS), že potekajo intenzivne priprave za ureditev povezave smučišč Helm in Rotwand. Poleg pomislekov z ekološkega, hidrološkega in pokrajinskega vidika pa se v AVS bojijo - pojasnjuje Markus Breitenberger, referent za naravo in okolje -, da je to prvi korak, ki bo pripeljal do združitve s smučiščem Sillian na vzhodnem Tirolskem v Avstriji.
Alpski kanal: nova spletna televizija za gorski svet
Televizijski kanal Alp Channel želi izredno dediščino gora prikazati na sodoben način: gore z vsemi svojimi dejavnostmi, kot so različni športi, turizem in gospodarstvo in seveda tudi kulturno in naravno bogastvo. Za urednike Alpskega kanala so "Alpe socialni laboratorij, kjer je preizkušanje alternativnih virov energije in trajnostnega življenjskega sloga stran od urbanega kaosa še možno".
SloWolf - po sledeh slovenskih volkov
Kakovostno upravljanje z volkovi in iskanje rešitev za lažje človekovo sobivanje z njimi bodo od letošnjega januarja osrednja tema Life+ projekta SloWolf. Štiri leta trajajoč projekt namerava zapolniti vrzel pomanjkanja sistematičnih raziskav. Za razliko od rjavega medveda in evrazijskega risa so že ocene nekaterih temeljnih podatkov, kot so velikost populacije slovenskih volkov, število tropov, velikost domačega okoliša posameznega tropa itd., zelo nezanesljive. Poleg tega je ozaveščenost javnosti pomanjkljiva.
Zeleni v odprtem pismu proti elektrarni na jezeru Spullersee v Vorarlbergu/A
Zeleni Tirolske so se pred kratkim odločno izrekli proti izvedbi projekta Avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) za širitev elektrarne na jezeru Spullersee, v okviru katerega je predviden odvzem vode za potrebe elektrarne, pri čemer bi vodo speljali proti Vorarlbergu. Zaradi odvzema bi bili prizadeti trije potoki v porečju Lecha.
Predstavitev strokovnega mnenja o sporu v zvezi s škodo, ki jo v nemških gozdovih povzroča divjad
Zvezni urad za varstvo narave, Nemški svet za gozdarstvo in Delovna skupnost za sonaravno gospodarjenje z gozdom so v začetku maja predstavili strokovno mnenje glede spora, do katerega je prišlo zaradi škode, ki jo v nemških gozdovih povzroča divjad. Kot ugotavlja študija, je gostota parkljaste divjadi v večjih predelih nemških gozdov še vedno prevelika, ekološko in predvsem ekonomsko tveganje ter škoda, ki ju povzroča objedanje, podcenjena, kar ovira potrebno obnavljanje gozdnih sestojev.
Strokovna delavnica v okviru programa za območje Alp
Prve dni maja so v švicarskem Interlaknu pod naslovom Coping with climate change - Transnational action in the Alps razpravljali o ravnanju z vplivi podnebnih sprememb v alpskem prostoru. Zvrstile so se tudi številne delavnice, kjer se je izoblikovala slika trenutnih aktivnosti na področju reševanja problemov podnebnih sprememb ter na področju izvajanja ukrepov varstva podnebja na področju prometa, biotske raznovrstnosti, gospodarstva, turizma, naravnih nesreč, vode in energije.
Izšla vsealpska publikacija o planinah
V kratkem bo izšla prva vsealpska monografija o planinah in Alpah (Almen und Alpen. Höhenkulturlandschaft der Alpen. Ökologie, Nutzung, Perspektiven), ki je posvečena alpski kulturni pokrajini. Publikacijo, ki prinaša pomembne podatke s tega področja ter informira in ozavešča javnost, je izdalo Društvo za varstvo gorskega sveta.