Novice
Regije zahtevajo uvedbo alpske tranzitne borze
Obremenitve in stroški na tranzitnih poteh so ogromni: onesnažen zrak, hrup, zastoji. Osem alpskih regij je zato izrazilo podporo ideji o uvedbi sistema za trgovanje s tranzitnimi pravicami, zahtevajo pa tudi sodelovanje Bruslja.
Stališča CIPRE: Helikopterji proti podnebnim spremembam
Številna pobočja italijanskih smučišč so rjavo obarvana - njihovi upravljavci od države sedaj zahtevajo dodatna sredstva in delno umetno zasnežujejo smučarske proge. CIPRA je kot odgovor na take razmere že izrazila zahtevo po uvedbi korenitih sprememb v turizmu.
Stališča CIPRE: Poziv za naše gore
Še večje, še hitreje, še naprej - dogme rasti ne morejo ustaviti niti naše gore. CIPRA Francija se je prav zato odločila zbrati zamisli in predloge, kakšen naj bo trajnostni razvoj človeka in gorskega sveta.
Stališča CIPRE: Iščejo se prispevki za Alpski teden 2012!
Septembra se bodo na Alpskem tednu 2012 srečali predstavniki politike, znanosti in civilne družbe. Rok za oddajo strokovnih in kulturnih prispevkov se bo iztekel 15. februarja 2012.
Solarne naprave v Švici: inovativne, a tudi škandalozne
Solarne naprave, nameščene na vlečnicah in gorskih pobočjih - Fukušima in naraščajoče cene električne energije so povzročile pravi ustvarjalni zagon v proizvodnji energije. V nadaljevanju kratek pregled švicarskih megaprojektov in idej o svetovnih premierah.
V Lihtenštajnu bodo ugasnile ulične luči
Prva država na svetu v temi: kneževina januarja in februarja poskusno uvaja novosti na področju varstva ptic, energijske učinkovitosti ter javnega reda in miru.
Alpe kmalu brez planik?
Zaradi naraščajočih temperatur je ogroženost visokogorskih rastlin veliko večja, kot se je sprva domnevalo. Planike in svišči bi lahko celo izginili. Prva vseevropska raziskava, opravljena na tem področju, je pokazala, kakšni so dejansko vplivi podnebnih sprememb na rast in razvoj tovrstnih rastlin.
Korak naprej, korak nazaj
Italija: na Marmoladi tišina, na Monte Rosi beton: medtem ko se je turistična industrija v Dolomitih opredelila za Alpsko konvencijo, so se v dolini Sesia odločili graditi na veliko.
Risji par za Apneniške Alpe
Največja mačka v Evropi je v nekaterih predelih Alp dolgo časa veljala za iztrebljeno, danes pa naj bi si risja populacija z območja narodnega parka Apneniške Alpe/A opomogla s pomočjo - švicarskega risjega para.
Idrijske čipke spet navdušile
Idrija, ki šteje 12.000 prebivalcev in leži na jugovzhodnem robu alpskega loka, je znana po klekljani čipki. Leta 2016 bo mesto organiziralo svetovni čipkarski festival.
Iščejo se mladi raziskovalci Alp
Stalni sekretariat Alpske konvencije je razpisal natečaj, na katerem bo za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela, ki obravnavajo eno od ključnih tem Alpske konvencije, podelil tri nagrade. Vrednost posamezne nagrade znaša 1000 evrov. Rok za oddajo prijave je 30. avgust 2012.
Nagrado Alpske konvencije prejme - Annecy
Kako zagotoviti prepoznavnost abstraktnih protokolov Alpske konvencije? Ob 20. obletnici Alpske konvencije je Stalni sekretariat nagradil sedem projektov, ki želijo prispevati k trajnostnemu razvoju Alp.
Sonthofen daje dober zgled
Kaj pravzaprav je energija,za kaj jo potrebujemo, kaj lahko vsakdo od nas stori za varčevanje z energijo, so se glasila vprašanja, ki so si jih postavili tisti osnovnošolci iz alpskega mesta leta 2005, ki so sodelovali pri projektu Energijsko vozniško dovoljenje.
V Bolzanu nastaja podnebno nevtralna mestna četrt
V Bolzanu gradijo podnebno nevtralno naselje, ki se bo raztezalo na površini petih nogometnih igrišč. Stanovalci bodo lahko letno privarčevali okoli 500 kg CO2,kar ustreza nameri Bolzana, alpskega mesta leta 2009, da do leta 2030 postane podnebno nevtralno.
V Beljaku širijo sistem daljinskega ogrevanja
V največji avstrijski e5-občini in prvem alpskem mestu leta bodo zgradili novo elektrarno na biomaso in obenem širili lokalni sistem daljinskega ogrevanja. Nanj je že danes priključeno skoraj celotno območje Beljaka.
Trento: varna in okolju prijazna pot v šolo
Štirideset učencev, opremljenih z opozorilnimi telovniki, tri poti in odrasla spremljevalca v vlogi voznika in nadzornika, bi lahko na kratko povzeli projekt Piedibus - peš v šolo, ki so ga novembra in decembra začeli izvajati še na eni šoli v Trentu.
"Lepo" obdarovanje ob rojstnem dnevu Alpske konvencije
Ob praznovanju 20. rojstnega dne je bila Alpska konvencija deležna številnih čestitk, ne pa tudi preveč razveseljivega darila: le dva tedna pred tem je namreč Italija zavrnila ratifikacijo protokolov.
CIPRA International išče novega direktorja
Andreas Götz, ki je bil direktor CIPRE International od leta 1996, zapušča organizacijo.
Alpska konvencija v praksi
Kako zagotoviti prepoznavnost abstraktnih protokolov Alpske konvencije? Ob 20. obletnici Alpske konvencije je Stalni sekretariat nagradil sedem projektov, ki želijo prispevati k trajnostnemu razvoju Alp. Nagrada znaša skupaj 45.000 evrov.
Od ekoloških otokov do povezane pokrajine
Novembra se po nekaj več kot treh letih izteka vsealpski projekt ECONNECT. Najpomembnejše ugotovitve projekta lahko strnemo v naslednje točke: ogrožene živali živijo predvsem zunaj zavarovanih območij; mnogo ljudi se ne zaveda, kako pomembna so ekološka omrežja; za učinkovito gospodarstvo je potrebna biotska raznovrstnost.
Bindingova nagrada za pionirja na področju sončne energije
Veliko nagrado fundacije Binding bo letos prejel Gallus Cadonau, direktor švicarske agencije Solaragentur Schweiz. Nagrada, ki znaša 50.000 CHF, je ena najpomembnejših nagrad na področju varstva narave in okolja v Evropi.
Smučišče Andermatt - Sedrun: večje, dražje ... in še bolj uničevalno
Švici se med Sedrunom in Andermattom, na meji med kantonoma Graubünden in Uri, obeta ogromno novo smučišče. Uredili bodo smučiš?a in zgradili vle?nice s kapaciteto 800.000 smu?arjev na leto. Primerljivo velika območja so le še Zermatt, Verbier in St. Moritz.
Brenner: gigantski vetrni park namesto energijske učinkovitosti
Gradnja najvišje ležečega vetrnega parka v Alpah na prelazu Brenner naj bi se sedaj le začela - in to kljub dejstvu, da predloženi projekti niso prestali presoje vplivov na okolje (PVO).
Regije od EU zahtevajo učinkovitejše varstvo podnebja
Evropska unija si premalo prizadeva za varstvo podnebja. Takega mnenja sta regiji Rona-Alpe in Lombardija. Zato regiji skupaj z drugimi evropskimi regijami v izjavi, sprejeti v Lyonu, od Bruslja zahtevata več zavezanosti na tem področju.
Alpske reke, stisnjene v oklep
Zajezene, stisnjene v kanale, uravnane ali izsušene - nekdaj divjim alpskim rekam se slabo piše, ugotavljata nemška in italijanska študija.
Wiki podpira gorske projekte
Šteje se, meri, opazuje, analizira ... za obdobje 2007-2013 je Evropska unija raziskovalnim projektom na področju okolja namenila 1,89 milijarde evrov, a številni rezultati, ki bi jih bilo mogoče koristno uporabiti tudi za gorska območja, ostajajo javnosti nepoznani. Projekt Evropske unije mountain.TRIP želi to sedaj spremeniti.
Alpe morajo postati podnebju prijazne!
Živeti podnebju prijazno ne pomeni odpovedovanja, temveč pomeni kakovostnejše življenje. Alpe pri oskrbi z energijo ne smejo imeti težav. Če bo gospodarstvo naložbe usmerjalo v trajnostne projekte, mu bo to prinašalo koristi. Ukrepov varstva podnebja se ne smemo bati. To je tudi osrednje spoznanje mednarodne konference v Chambéryju/F, ki je pomenila uvod v izvajanje podnebnega projekta ALPSTAR.
Omrežje občin "Povezanost v Alpah" oblikuje spremembe
Kako se lahko občine in regije razvijajo trajnostno, je bilo vprašanje, na katerega so poskušali odgovoriti predavatelji in udeleženci letne konference Omrežja občin "Povezanost v Alpah", ki je 14. in 15. oktobra 2011 potekala v Triesenbergu v Lihtenštajnu. Zelo dobro obiskana prireditev - udeležilo se jo je okoli 120 ljudi - je pokazala, da so izzivi današnjega časa, kot so gospodarska in finančna kriza, demografske spremembe ali pa tudi podnebne spremembe, v resnici lahko priložnost za alpske občine.
Energijsko samozadostne Alpe do leta 2050?
Alpe morajo postati energijsko samozadostne, je v svoji zahtevi odločna CIPRA, ki pri tem ne želi, da bi se Alpe izolirale od zunanjega sveta, temveč se zavzema za vizijo prihodnosti, ki bo alpskemu svetu zagotavljala kakovostno življenje.
V Poschiavu bomo Alpe poskusili obnoviti
Na katerih virih bodo Alpe gradile svojo prihodnost? Kaj storiti, da bodo izgledi za mlade v prihodnosti dobri? So podnebne spremembe lahko tudi priložnost? O tem, kako obnovljive so pravzaprav Alpe, bomo govorili na Alpskem tednu v švicarskem Valposchiavu od 5. do 8. septembra 2012: program predvideva različne seminarje, predavanja, razstave in strokovne ekskurzije na temo obnovljivih virov enegije.