Novice
Zlati Panda: WWF nagradil nizkoenergijski hotel in mrežo planinskih postojank
Zlati Panda je nagrada, ki jo WWF Italija podeljuje za dosežke na področju trajnostnega turizma v italijanskem alpskem prostoru. Letos bosta nagrado prejela južnotirolski nizkoenergijski hotel "Vigilius mountain resort" in mreža planinskih postojank "amici dell'ambiente" iz doline Aoste.
Koroško znanje za izvajanje evropske direktive o odpadnih vodah
Avstrijska zvezna dežela Koroška in italijanska avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina sta v Gorici in San Giorgiu/Novaru skupaj pripravili projekt na področju odpadnih voda, ki naj bi potem, ko bi se zaključil poleti 2006, postal referenčni model za izvajanje na območju celotne Italije.
Razširitev območja Narodnega parka Visoke Ture
Avstrijski Narodni park Visoke Ture obsega po novem tudi območje Innere Kaponigtal, ki sodi h koroški občini Obervellach. S tem se je površina parka povečala za skoraj 20 kvadratnih kilometrov, od katerih več kot dve tretjini površine odpade na osrednjo cono parka.
Biosferni park Wienerwald prejel priznanje UNESCA
Junija letos je UNESCO avstrijskemu Wienerwaldu podelil status biosfernega parka.
Ekoštafeta 2005 že na poti
Ekoštafeta 2005 je vsakoletni dogodek, ki je tokrat organiziran že petič zapored. Njegov namen je javnost opozoriti na pravično trgovino, varstvo podnebja in ekološko kmetijstvo. Štafeta je svoje potovanje začela 24. julija na Dunaju.
Opazovanje vesolja kot podpora pri obvladovanju tveganj na območju Alp
Doseči učinkovitejše obvladovanje tveganja za nastanek zemeljskih in snežnih plazov, blatnih tokov, poplav in drugih naravnih nesreč v alpskih regijah s pomočjo uporabe satelitskih sistemov je poglavitni cilj novega raziskovalnega projekta "Alpine Safety, Security and Informational Services and Technologies" (ASSIST), ki se izvaja v okviru evropske pobude za sistem globalnega opazovanja okolja in varnosti Global Monitoring for Environment and Security (GMES).
Znanstveniki se zavzemajo za ohranitev Tilmenta
Več kot 600 avstrijskih, francoskih, italijanskih, nemških in švicarskih znanstvenikov je podpisalo peticijo "Za Furlanijo za Tilment" in tako zahtevalo sprejem vsestranskega in v trajnostni razvoj usmerjenega koncepta razvoja celotnega porečja alpske reke Tilment v Italiji.
Izmenjava znanja in informacij o hidrogeoloških tveganjih
Projekt CATCHRISK (Mitigation of Hydrogeological Risk in Alpine Catchments) prihaja v zaključno fazo. Poglavitni cilj projekta INTERREG IIIB je bila izdelava strokovnih podlag in metodologije za učinkovitejše upravljanje krajine in narave, saj je le tako mogoče preprečiti oziroma zmanjšati možnosti za nastanek naravnih katastrof.
Na 2000 m.n.v. bodo tokrat prišli na svoj račun ljubitelji filma
Od 20. do 24. julija 2005 bodo v Breuilu (Cervinia) in Valtournencheju v Italiji že osmič zapored organizirali mednarodni filmski festival "Cervino International Film Festival".
Izšla publikacija o gorniških in planinskih vaseh
Avstrijska planinska zveza (ÖAV) v svoji novi publikaciji predstavlja avstrijske pohodniške in gorniške regije, kjer aktivno izvajajo turistični protokol Alpske konvencije.
Veliki čezalpski železniški projekti v žarišču
Alpe 2020 - "nove transverzale" se imenuje mednarodna prireditev o velikih čezalpskih železniških projektih, ki bo potekala v francoskem Chambéryju od 8. do 16. oktobra 2005. V središču pozornosti bodo štirje bazni predori, za katere je gradnja šele načrtovana ali pa se že izvaja: to so predori pod Brennerjem, Gotthardom, Lötschbergom in predor na relaciji Lyon-Torino.
Varovanje planinske infrastrukture v Avstriji
Izdelava večletnega programa za spodbujanje, ohranjanje in izgradnjo več kot 500 planinskih postojank v Avstriji je bila v avstrijskem parlamentu soglasno sprejeta šele pred kratkim.
Obisk Narodnega parka Berchtesgaden sedaj tudi v invalidskem vozičku
V Berchtesgadnu v Nemčiji so letošnjega julija začeli izvajati vzorčni projekt "Brez ovir v Narodnem parku Berchtesgaden".
Nova publikacija o novem življenju v Alpah
Hans Haid v svoji knjigi "Novo življenje v Alpah" popisuje stanje v ekološkem kmetijstvu na območju Alp. Ključna tema je predstavitev kmetij in projektov, avtor pa obravnava tudi državne kmetijske politike ter (ne)smisel kmetijskih subvencij.
Rjavi jelen - poslastica za italijanske volkove
Italijanski znanstveniki so opravili analizo izločkov dveh volčjih krdel, ki živita na območju italijanskih Alp. Analiza dlake in kostnih fragmentov je pokazala, da tem živalim "tekneta" zlasti rjavi jelen in srna. Zbrani kadavri kopitarjev torej kažejo na to, da je glavni krivec za pogin rjavih jelenov volk, a po drugi strani je vendarle presenetljivo, da znaša delež domačih živali od vseh živali, ki jih upleni volk, borih 7 odstotkov.
Mednarodni simpozij LIFE o obrečnih krajinah
Od 26. do 29. septembra 2005 bo v okviru projekta LIFE "Krajina divje reke Lech" v kraju Reutte na avstrijskem Tirolskem potekal simpozij, katerega namen je združiti evropske specialiste v razpravi o aktualnih rezultatih, doseženih pri raziskovanju obrečne krajine in izvajanju revitalizacijskih ukrepov.
Ustanovljen DestiLink, evropsko omrežje za podeželski turizem
Novembra 2004 se je v okviru programa INTERREG IIIC začel izvajati evropski projekt DestiLink, katerega osrednji namen je izboljšati izmenjavo znanja in informacij med posameznimi izvajalci turističnih storitev v podeželskih regijah ter vzpostaviti povezavo med raziskovalnimi inštitucijami.
alpMedia - priljubljena v Alpah, poznana od Nepala do Kolumbije
V mednarodnem letu gora 2002 je Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) vzpostavila alpMedio, ambiciozno zasnovano službo za obveščanje o trajnostnem razvoju na območju Alp.
Pohvala in graja - rezultati ankete o informativnem biltenu CIPRA-Info
V zadnji številki smo vas prosili, da izpolnite priloženi anketni vprašalnik in nam tako zaupate svoje mnenje o informativnem biltenu CIPRA-Info. Najprej se seveda vsem, ki ste si vzeli čas in sodelovali pri naši anketi, najlepše zahvaljujemo.
Vodni protokol za Alpsko konvencijo
Avstrijski okoljski minister namerava v času svojega predsedovanja Alpski konvenciji uresničiti zastavljen cilj o pripravi protokola o vodi. Tako bi se izpolnila tudi stara zahteva CIPRE.
Nov projekt za ekološko povezanost na vsealpski ravni
Prizadevanja za vzpostavitev čezmejnega ekološkega omrežja ohranitvenih območij v Alpah so pokazala prve rezultate: pripravljen je nov projekt, katerega težišče so prav območja ekološke povezanosti.
Alpska mesta in Alpska konvencija
Stalni sekretariat Alpske konvencije in alpska mesta so podpisali dogovor, ki v prihodnje predvideva intenzivnejše sodelovanje med obema stranema. Z dogovorom bo mogoče zagotoviti tudi pomembnejšo vlogo mest pri razvoju Alp.
Dynalp: ko se občine učijo druga od druge
Omrežje občin "Povezanost v Alpah" je s svojim projektom "Dynalp - dinamičnost podeželskega alpskega prostora" v okviru pobude INTERREG III B doseglo že velik napredek. Kljub birokratskim oviram je projekt sodelujočim občinam prinesel veliko konkretnih koristi. CIPRA ima pri projektu svetovalno vlogo in zagotavlja tehnično podporo.
CIPRA-Italija: zaupanje v prihodnost Alp
CIPRI Italija, ustanovljeni leta 1992 v Torinu, je v vseh teh letih za članstvo vedno uspelo pridobiti organizacije, ki si skupaj z najbolj zavzetimi prizadevajo za varstvo okolja in gorskega sveta. Da bi bilo pri izvajanju mednarodnih projektov CIPRE sodelovanje čim tesnejše, je bil sredi devetdesetih let ustanovljen sekretariat, v katerem je za polni delovni čas zaposlen direktor. Vlogo CIPRE Italija moramo razumeti kot tisto delovno platformo za vprašanja trajnostnega razvoja na območju Alp, ki ustvarja možnosti za srečanja predstavnikov članskih organizacij in strokovnjakov iz celotnega italijanskega alpskega prostora.
Črpalna hidroelektrarna v Sloveniji
Kot marsikje v alpskem svetu se tudi v Sloveniji prepirajo zaradi črpalnih hidroelektrarn. Na planoti pod Kanalskim vrhom na zahodu države so septembra 2004 začeli graditi nov hidroenergetski objekt z inštalirano močjo 178 MW.
Zelena eletrika iz pitne vode
Funkcijo predsednika CIPRE-International je Andreas Weissen opravljal celo desetletje, od 1995 do 2004.
Novi visokonapetostni vodi na območju Alp
Okoli 430 milijonov Evropejcev je priključenih na elektroenergetsko omrežje, ki ga upravlja Združenje za koordinacijo prenosa električne energije (Union for the Co-ordination of Transmission of Electricity - UCTE). Nezadržna rast porabe električne energije pa neposredno vpliva na infrastrukturo, potrebno za elektroprenosno dejavnost.
Minimalni odtok vodnih količin izpostavljen pritiskom
Evropska unija je okvirno vodno direktivo sicer sprejela že leta 2000, a države članice imajo čas do leta 2027, da jo začnejo izvajati v celoti. V vmesnem obdobju bodo torej alpske države svoje težave še naprej urejale na nacionalni ali regionalni ravni. Ko gre za vprašanje minimalnega odtoka vode, bodo tako elektroenergetska podjetja v enaki meri kot doslej izvajala pritisk.
Damoklejev meč katastrof na pregradah?
V zadnjih štiridesetih letih so se na območju Alp zgodile tri katastrofe, ki so bile povezane s pregradami. Glede na število pregrad v alpskem prostoru lahko sicer možnosti, da bo prišlo do nesreče zaradi njihovega obratovanja, ocenjujemo kot majhne, kljub temu pa je treba hidroenergetskim sistemom stalno posvečati vso pozornost.
Ali sta vetrna in vodna energija lahko primer "uspešne zveze"?
Leta 2004 je inštalirana moč vetrnih elektrarn v Evropi znašala 34,2 GW, do leta 2040 bi lahko v najslabšem primeru dosegla 65 GW in v najboljšem primeru 115 GW. Tako pasovno energijo je treba akumulirati, da bi bila na razpolago v času največjega povpraševanja.