Novice
Odkrivanje skupnih točk
V majhni državi, kot je Lihtenštajn, se ljudje stalno srečujejo. Vsi se nekako poznajo, čeprav ne prav zares. In to se dogaja tudi na področju energijsko varčne gradnje, ali bolje rečeno, se je dogajalo, nekako do oktobra 2009. Takrat je CIPRA, ki s svojim projektom climalp po alpskih deželah širi znanje o energijsko učinkoviti gradnji in prenovi (gl. uokvirjeno besedilo), zbrala lokalno prebivalstvo.
Bolzano – vir energije
Bolzano želi do leta 2030 postati ogljično nevtralno mesto. Helmuth Moderer, bolzanski občinski svetnik, je ob tej priložnosti pojasnil, kako želi "alpsko mesto leta 2009" doseči svoh cilj.
In vendarle se premika!
Evian/F, marec 2009. Velika dvorana brez oken s hladno umetno osvetlitvijo. Edino, kar je v konferenčnem središču povezano z naravo, so čudoviti cvetlični aranžmaji, ki pa očitno ne prihajajo z območja Alp. Za dolgo mizo sedijo okoljski ministri in državni sekretarji iz vseh alpskih držav. Politiki pogodbenic Alpske konvencije (gl. uokvirjeno besedilo) so se tokrat srečali na 10. alpski konferenci.
Trajnostna dolina Rena, ki ne pozna meja: Mreža Bindingovega sklada, Schaan/FL
V dolini Alpskega Rena so se odločili, da postanejo pilotna regija na področju varstva podnebja. CIPRA jih želi na tej poti spremljati. Prvi pregled doseženih prizadevanj bo opravljen novembra 2010.
Model rasti je svoje odslužil
Etna strokovna konforenca 2009, Gamprin/FL: Rast na vse kriplje in pretege? Andreas Götz, direktor CIPRE International, o priložnostih gospodarstva v času upada rasti
CIPRA pripravija plodna tla za nove ideje na območju alp
Na letni konferenci, ki je lani septembra v Gamprinu v Lihtenštajnu potekala z naslovom Rast na vse kriplje in pretege? Alpe v iskanju sreče, je CIPRA razširila krog obravnave pomembnih tem. Tako so bile vsebine povezane z globalnimi gospodarskimi krogotoki, prav tako pa tudi z dogajanjem na regionalni ravni v Alpah. Dialog preko različnih ravni. Konference so se udeležili ljudje iz vseh alpskih držav ter jo zapustili s številnimi novimi idejami.
Ali je trajnostna raba vode iluzija?
V Franciji so predstavniki politike, vodnega gospodarstva in varstva okolja podpisali sporazum o trajnostni rabi vodne energije, na podlagi katerega naj bi obstoječe elektrarne postale učinkovitejše, reke pa renaturirane.
DS alpskih dežel: resolucija proti prometu težkih tovornih vozil in za kulturni razvoj alpskega prostora
Na konferenci predsednikov vlad držav članic Delovne skupnosti alpskih dežel, ki je potekala sredi junija 2010, so se prisotni izrekli proti prometu težkih tovornjakov (gigaliner). Ob tej priložnosti so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo zakonsko prepoved prometa težkih tovornjakov na nacionalnem ozemlju in v čezmejnem prometu.
Lokalna reforma v Švici: do trajnostnega razvoja z združevanjem
V švicarskem kantonu Glarus so 1. julija 2010 iz 70 občin nastale tri občine. To je velika priložnost za trajnostni razvoj, kajti procesi združevanja omogočajo spoznanje in tudi premislek o tem, kaj pravzaprav pomeni regionalna kakovost življenja. Gorska kantona Graunbünden in Uri sta že leta 2009 razpravljala o procesih združevanja.
Novi zvezni zakon o gozdovih v Nemčiji
V tretjem poskusu je nemški zvezni vladi sredi letošnjega junija končno le uspelo, da prvič od sedemdesetih let spremeni Zvezni zakon o gozdovih. Spremembe se nanašajo na pojem "z drevjem porasla zemljišča", ki so istočasno tudi v kmetijski rabi, kot so denimo planine ter polodprti gozdni pašniki, in se v prihodnje ne bodo več štela za gozd.
Prosti čas: mobilnejši brez avtomobila
Kot kaže vedno številčnejše turistično informacijsko gradivo, je oblikovanje prostega časa danes v modi. Tako je južnotirolsko planinsko društvo pred kratkim izdalo pet novih brošur, od katerih vsaka opisuje 15 do 20 pohodniških poti, katerih start in cilj sta seveda dosegljiva s sredstvi javnega prevoza.
Pomanjkljivosti prostorskega načrtovanja v Švici
Švicarski kantoni svoje naloge na področju prostorskega načrtovanja ne opravljajo zadovoljivo, ugotavlja študija delavnice, ki je tesno povezana z gospodarstvom Avenir Suisse. Obseg poselitvenih površin se povečuje hitreje kot prebivalstvo, zlasti v gorskih kantonih je zaradi tega pokrajina zelo razdrobljena. V nekaterih kantonih se prostorsko načrtovanje izvaja tako pomanjkljivo, da skorajda ni mogoče govoriti o poselitvenem razvoju.
Italija: občine želijo same uporabljati vodo
Konec junija 2010 je na tisoče Italijanov odšlo na ulice in zahtevalo, da se mora del prihodka iz rabe naravnih virov, predvsem vode, stekati nazaj v gorska območja. Protesti so potekali ob najpomembnejših akumulacijskih jezerih v italijanskih Alpah. Samo v Sondriu v dolini Valtellina se je zbralo več kot 5000 ljudi, med njimi nosilci političnih odločitev, predstavniki sindikatov in interesnih skupin.
Beg možganov kot priložnost za Alpe
Þeprav se visoko usposobljeni strokovnjaki izseljujejo iz alpskega prostora v druge regije ali države, pa lahko Alpe beg možganov izkoristijo tudi sebi v prid, ugotavlja študija Delovnih skupnosti alpskih držav (Arge Alp). Tak kader v vlogi nekakšnih multiplikatorjev namreč v svetu oblikuje javno mnenje o svoji domovini in njeno pozitivno podobo. In na tem dejstvu je treba graditi.
Mednarodni projekti o posledicah podnebnih sprememb na gorskih območjih
Znani so rezultati razpisa CIRCLE MOUNTAIN, financiranje štirih transnacionalnih projektov je odobreno. Projekti bodo trajali dve leti, proračun pa bo znašal vsakokrat po okoli 300.000 EUR.
CIPRINA letna strokovna konferenca 2010: prihodnost podeželja
Letna strokovna konferenca Mednarodne komisije za varstvo Alp z naslovom "Alpe v spreminjanju - periferne regije med osamo in upanjem" bo potekala med 14. in 16. oktobrom v avstrijskem Semmeringu.
Varstvo Alp: prehojenih 60.000 višinskih metrov za več pozornosti javnosti
... 60.000 višinskih metrov, opravljenih v 60 dneh, popotni dnevnik, objavljen na spletni strani nemškega planinskega društva, in knjižni projekt o transverzali Grande Traversata delle Alpi (GTA) - osvajalca vrhov in novinarja Iris Kürscher in Dieter Haas želita doseči, da bi javnost postala pozornejša za problematiko varstva Alp.
Vozni redi v Julijskih Alpah
V sklopu svojih prizadevanj za trajnostno mobilnost je CIPRA Slovenija izdala knjižico z voznimi redi vlakov in avtobusov na območju Julijskih Alp. Namen knjižice je olajšati in s tem približati potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi tako prebivalcem kakor tudi obiskovalcem Julijskih Alp.
Mobilni v prihodnost - alpska mesta v iskanju podnebju prijazne mobilnosti
Belluno/I bo 24. septembra 2010 prizorišče še posebno vročih razprav, saj se bodo mednarodni strokovnjaki in nosilci odločitev spoprijeli s prometno politiko alpskega prostora.
Štart za občinske projekte na področju podnebja
Ste že slišali veselo novico? Za vse, ki je še ne poznate: Omrežje občin bo svojim članicam s finančno podporo Sklada za naravo MAVA tudi v okviru programa dynAlp-climate lahko pomagalo pri izvajanju Alpske konvencije. V središču pozornosti sta dve temi: varstvo podnebja in prilagajanje na podnebne spremembe. Izbranim projektom bo Omrežje občin zagotovilo finančno podporo v višini 10.000 do 40.000 evrov, pri čemer bodo morale občine prevzeti financiranje projekta v višini najmanj 50 odstotkov.
Biotska raznovrstnost - trenutno najaktualnejša tema
Biotska raznovrstnost. V letu 2010, mednarodnem letu biotske raznovrstnosti, vsi govorijo o njej in tudi v občinah je to pomembna tema. Tako je danes že vsem jasno, za kaj gre: biotska raznovrstnost in njena ohranitev sta podlaga za naše življenje.
... in bila je luč: ulične svetilke na poziv prek mobilnega telefona
Občinam se je ponudila zanimiva priložnost, kako privarčevati energijo in stroške: ulične svetilke je namreč sedaj mogoče vklapljati na poziv in to kar z mobilnega telefona. Zgled za to dajejo nemške občine v okviru projekta dial4light: zadostuje že en klic in njihove ulične svetilke se prižgejo!
Koristna izmenjava znanja o naravnih nesrečah
V času podnebnih sprememb so naravne nesreče v številnih alpskih občinah pogostejše, kot bi si občine to želele. Da bi jih bilo laže oceniti in preprečevati, bo projekt v okviru programa Alpine Space "AdaptAlp - prilagajanje podnebnim spremembam v alpskem prostoru" spodbujal izmenjavo najnovejših metod in spoznanj o preprečevanju tovrstnih nesreč.
Občine bodo lahko poglobile znanje o podnebnih spremembah
"Boj proti podnebnim spremembam je naša skupna skrb" se glasi naslov tečaja, v okviru katerega bo avstrijska Zveza za podnebje od jeseni 2010 do februarja 2011 organizirala usposabljanje občinskih pooblaščencev za varstvo podnebja.
Izmenjava med francoskimi članicami Omrežja občin "Povezanost v Alpah"
26. junija 2010 so se v francoskem kraju Monêtier les Bains srečali predstavniki francoskih članskih občin.
Filtriranje finega prahu v alpskih občinah
Zbogom, fini prah! se glasi geslo, s katerim želi naša švicarska članica Saas-Fee do leta 2011 postati prva občina v svetovnem merilu, ki ne bo več poznala finega prahu. V skladu z občinskim odločitvijo bodo zato v Saas-Feeju že septembra namestili prvih 70 filtrov, preostale pa oktobra prihodnje leto.
»Ocistimo Slovenijo v enem dnevu!«
Projekt »Ocistimo Slovenijo v enem dnevu!« je potekal po vzoru uspešne estonske cistilne akcije »Let's Do It 2008«, v katerem je 50.000 prostovoljcem uspelo v enem dnevu ocistiti estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov.
Podatkovni listi o ekološkem Kontinuumu omogočajo izvajanje ukrepov v zvezi z zagotavljanjem povezanosti v Alpah
Iniciativa za ekološki kontinuum podpira izvajanje ukrepov ekološke povezanosti z novim nizom podatkovnih listov za lokalne deležnike s področja povezovanja življenjskih prostorov v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku, nekateri listi pa so že dostopni na spletu.
EnerPHit - novi certifikat o doseganju pasivnega standarda pri posodabljanju starih stavb
Uporaba pasivnih komponent pri posodobitvi starih stavb omogoča precejšnje izboljšave, kar zadeva udobje, gospodarnost, zmanjšanje možnosti poškodb na objektih in varstvo podnebja. Pri številnih projektih je bil dosežen tudi cilj zmanjšanja potreb po ogrevanju za okoli 90 odstotkov.
Južna Tirolska: deželna vlada odobrila gradnjo novih smučišč
Južnotirolska deželna vlada je prve dni junija odobrila spremembe načrta smučišč, s tem pa dala soglasje za izvedbo več spornih projektov, kot sta vzpostavitev povezave med smučiščema Helm in Rotwand v Zgornji Pustriški dolini (Hochpustertal) in projekt Ried na pogorju Plan de Corones/Kronplatz pri mestu Brunico/Bruneg.