Novice
dnevi glasbenikov: poslušamo ljudsko glasbo in sodelujemo
Mesto Bad Aussee vabi vse glasbenike, glasbene raziskovalce in druge zainteresirane, da se pridružijo skupnemu "muziciranju", ki bo v tem kraju potekalo od 8. do 12. septembra letos. Ljudsko glasbo iz regije Ausseerland in njene okolice bo mogoče spoznavati in tudi igrati v treh delovnih skupinah.
Ključni pojem je podnebje
Alpska konvencija si bo tudi v prihodnje prizadevala za aktivnosti na področju varstva podnebja v alpskem prostoru in jih v praksi tudi izvajala: Stalni odbor je, kot je bilo sklenjeno na 10. alpski konferenci v Evianu marca 2009, Sekretariat in slovensko predsedstvo pooblastil za zbiranje podatkov o tem, koliko različnih možnosti je na voljo za izdelavo študije o podnebno nevtralnih Alpah do leta 2050. Ministri se bodo marca 2011 sestali na 11. alpski konferenci in glede tega sprejeli ustrezno odločitev.
Beljak/A: Pristop k programu e5 za energijsko učinkovite občine
Alpsko mesto leta 1997 je letos (2010) pristopilo k programu e5 za energijsko učinkovite občine. Program od konca devetdesetih let zagotavlja podporo sedaj že 83 avstrijskim občinam pri posodobitvi lastne energetske politike.
Belluno/I: Ambiciozni podnebni cilji
Alpsko mesto leta 1999 namerava svojo podnebno bilanco izboljševati tudi v prihodnje: prek projekta EU v okviru Konvencije županov namerava uresničiti povsem konkretne ukrepe: v narodnem parku Belunski Dolomiti naj bi tako v praksi začelo izvajati akcijski načrt za trajnostno energijo. Konvenciji županov je doslej pristopilo več kot 1850 mest, vendar sta med njimi doslej le dve "alpski mesti".
Brig-Glis/CH: Energijsko samozadostni v 25 letih
V Brig-Glisu so si za cilj zastavili zmanjšanje uporabe energije iz fosilnih virov. Občina, ki se ponaša s certifikatom Energijsko varčno mesto in velja za "vzornega učenc" v kantonu Valais na področju energije, je skupaj s sosednjim Natersom izdelala vodilo za delovanje na področju energije.
Povezovanje habitatov - vedeti, kako
Tako rastline kot živali potrebujejo povezane habitate, saj se morajo zaradi prehranjevanja, spanja in razmnoževanja seliti. Mesto ima veliko možnosti za povezovanje naravnih prostorov, s tem pa tudi za ustvarjanje kakovostnejših življenjskih razmer za floro in favno. Od tega imajo nedvomno veliko koristi tudi prebivalci: tako lahko, denimo, ekološki koridorji postanejo zelena pljuča mesta ali rekreativnega območja.
Energijske oznake in standardi v alpskih državah na enem mestu
Rezultat delavnice, ki je v okviru projekta Enerbuild (ENERgy Efficiency and Renewable Energies in the BUILDing Sector in the Alpine Space) potekala konec novembra 2009 v italijanskem kraju Bressanone/Brixen, je pregledna brošura o certificiranju energijsko u?inkovitih stavb. Opravljena je bila primerjava, v kateri so se ugotavljale razlike med posameznimi državami na tem podro?ju in raziskovale možnosti za uresni?evanje energijskih oznak na lokalni ravni.
Italija prepolovila proračun za nacionalna varstvena območja
Dotacije za italijanske naravne parke in druga nacionalna varstvena območja bodo zmanjšane za polovico, kar za številne parke lahko pomeni konec delovanja. Okoljske organizacije, nacionalno združenje uslužbencev parkov in številni državljani so na manifestaciji 23. julija, ki je potekala pred italijanskim okoljskim ministrstvom v Rimu, želeli opozoriti vlado, da so varstvena območja zadnji okopi narave, ki jih je treba ohraniti in zato spremeniti ukrepe, predvidene v varčevalnem paketu.
Francija: novi energijski standardi za novogradnje
Od leta 2012 dalje novogradnje v Franciji ne bodo smele porabiti več kot 50 kilovatnih ur na kvadratni meter energije na leto (kWh/m2). Francosko ministrstvo za okolje je v začetku julija predstavilo nove predpise o pogojih za toplotno energijo. Sedaj poraba v novogradnjah še vedno znaša 150 kWh/m2 na leto.
Prometno nedostopna območja na Južnem Tirolskem
Krovna organizacija za varstvo narave in okolja je nedavno na tiskovni konferenci predstavila karto prometno nedostopnih območij na Južnem Tirolskem. S tem je organizacija želela opozoriti na fragmentacijo pokrajine in javnost ozavestiti o pomembnosti prometno nedostopnih območij, tj.območij, kjer ni prometnih struktur.
Gorenjska ima prvo traso za električna vozila
Lastniki električnih vozil lahko sedaj obiščejo celotno Gorenjsko brez skrbi, da bi s praznim akumulatorjem ostali na cesti. V okviru projekta Gorenjsko EleKtrO potovanje je bilo namreč nameščenih pet polnilnic, ki zagotavljajo prvo traso za vozila na električni pogon v Sloveniji. Hkrati polnilna mesta omogočajo polnjenje tudi za električna kolesa in električne skuterje. Polnjenje bo zaenkrat brezplačno, saj država še nima urejenega zaračunavanja električne energije na polnilnih mestih.
Italijanski prvak v recikliranju odpadkov: Ponte nelle Alpi
Občina Ponte nelle Alpi v narodnem parku "Dolomiti Bellunesi" reciklira 77,8 odstotka odpadkov, zato ji je organizacija Legambiente podelila prvo nagrado za ločevanje odpadkov. Omenjena italijanska okoljevarstvena organizacija je nagradila 1.400 občin iz celotne države. Občine so s predelavo odpadkov zmanjšale njihov obseg za sedem mio. ton in prihranile 2,3 mio. emisij CO2.
Nove publikacije olajšujejo povezovanje habitatov v Alpah
V zadnjih letih je bilo za uvzpostavitev vsealpskega ekološkega omrežja veliko storjenega in tudi doseženega. Pravkar objavljeno poročilo v angleškem jeziku "Implementing a Pan-Alpine Ecological Network - A Compilation of Major Approaches, Tools and Activities" iz zbirke "BfN Skripten" nemškega Zveznega urada za varstvo narave prvič zajema različne dokumente, publikacije in poročila, ki podpirajo ustanovitev ekološkega omrežja prek celotnega alpskega loka.
Dirke Croisière Blanche v prosti naravi ne bo več!
Naslednje leto ne bo več dirke Croisière Blache v tradicionalnem smislu. Organizatorji so sklenili, da se bodo na naslednji dirki leta 2011 odpovedali vozilom s pogonom na štiri kolesa in obdržali zgolj vozila, ki bodo vozila po obstoječih cestah. Januarja 2011 bodo na dirki z novim imenom Croisière Blanche Historic dovoljena samo vozila, izdelana pred letom 1890.
Naravne nesreče ostanejo v spominu
Objavljeni so izsledki ankete o dejavnostih, ki prispevajo k temu, da naravne nesreče ostanejo v zavesti ljudi. Pokazali so, da obstajajo številni načini, kako doseči, da naravne nesreče ne bi šle v pozabo. Poplava leta 1995 v vasi Bez v francoskem Briançonnaisu je na primer prikazana na filmu.
Švicarska gorska območja gospodarsko vedno uspešnejša
Gospodarski položaj švicarskih gorskih območij se je v zadnjih letih izboljšal. To je pokazalo poročilo Švicarske delovne skupnosti za gorska območja, ki je bilo objavljeno v začetku julija. V obdobju od 2005 do 2008 se je na gorskih območjih Švice število zaposlenih povečalo za 1,9 odstotka, kar je povezano s splošnim porastom števila prebivalcev, ki pa vendarle v določenih strukturno šibkih regijah kaže trend upadanja.
Trajnostno oblikovanje gospodarstva
Kongres "Liechtenstein Congress 2010" je letos posvečen trajnostnemu razvoju in odgovornemu investiranju. Od 15. do 18. septembra 2010 si bo tako mogoče na mednarodni ravni izmenjati poglede na prihodnost globalnega gospodarstva. CIPRA in Omrežje občin Prihodnost v Alpah bosta tudi sodelovala pri programu.
Predstavitev knjige: Oblikovalci gora
Bernhard Debarbieux, profesor na ženevski univerzi v Švici, in Gilles Rudaz, raziskovalec na ameriškem Massachussetts Institute of Technology, sta napisala knjigo, ki na povsem nov način daje vpogled v to, kako so si ljudje predstavljali gore in kako so te predstave prilagajali svojim političnim ciljem.
Prva karta območij permafrosta za celotno območje Alp
Raziskovalci iz Avstrije, Italije, Švice, Francije in Nemčije bodo do leta 2011 izdelali prvo enotno karto območij permafrosta za celotni alpski lok. Karta bo omogočala boljšo presojo o pojavu morebitnih naravnih nesreč in je posebej pomembna za turizem in naraščajočo infrastrukturo na visokogorskem območju.
Projekt Leader: novo romarsko središče
V okviru triletnega projekta Leader bo gotska cerkev Sv. Leonhard v Lungauu/A spremenjena v romarsko središče. Trenutno sta načrtovani dve novi povezavi: v smeri proti jugu bo romarska pot potekala od Koroške do Višarske Matere božje v Kanalski dolini v Italiji, v smeri proti vzhodu pa se bo združila z romarsko potjo, ki vodi k baziliki Marija na Zilji.
Mreža za lisico, planiko in človeka
Sporočilo CIPRE za medije ob izidu poročila o delu za leto 2009 "Biotska raznovrstnost v Alpah"
Zakladnica idej za projekte na področju varstva podnebja - seznam ukrepov na spletu
Odslej si je mogoče inovativne ideje za izvajanje ukrepov varstva podnebja v praksi mogoče ogledati tudi na www.cipra.org/sl/cc.alps/rezultati/ (sl/de/en/fr/it), kjer lahko ob številnih ukrepih preprečevanja podnebnih sprememb in prilagajanja le-tem vsi, ki jih zanima omenjena problematika, zlasti pa občine, dobijo idejo za delovanje.
Alpske regije skupaj proti podnebnim spremembam
Jeseni 2010 se začnejo prvi projekti varstva podnebja v okviru čezmejnega programa LEADER, za katerega je dala pobudo CIPRA. Regije iz Avstrije, Nemčije, Italije, Slovenije ter posamezne regije iz Francije in Švice, ki sodelujejo v okviru programa LEADER, so se odločile, da bodo v praksi izvajale trajnostne ukrepe varstva podnebja ter si v obliki delavnic in ekskurzij med seboj izmenjevale znanje in izkušnje.
In kakšni so rezultati primerov dobre prakse?
Projekt cc.alps še vedno posveča veliko pozornost razvoju zglednih ukrepov varstva podnebja, ki so leta 2008 sodelovali na natečaju cc.alps.
Zbirka "compact" za vse!
Dosjeji, ki izhajajo v okviru projekta cc.alps (t. i. compacts), se z Alpami ne ukvarjajo le po vsebinski plati, temveč odsevajo tudi jezikovno pestrost alpskega loka.
cc.alps je prisoten povsod po Alpah
Predstavitev rezultatov, pridobljenih v okviru projekta cc.alps, in ozaveščanje posameznih ciljnih skupin se na vsealpskih prireditvah nadaljuje tudi v letu 2010.
Trezna glava v topli gredi: intervju z nagrajencem projekta cc.alps
"Trideset odstotkov uporabnikov "presedlo" na sredstva javnega prevoza!" Eno od nagrad, ki znašajo vsakokrat 10.000 evrov, je prejela Interesna skupnost bus alpin iz Švice. S projektnim vodjo IS bus alpin, Samuelom Bernhardom, se je o nagrajenem projektu pogovarjala Christine Székely iz projektne skupine cc.alps.
Povezani! Ekološki kontinuum in Econnect
CIPRA je povezovalka. Tudi na področju varstva narave. Prek meja posameznih držav povezuje uradnike, organe in znanstvenike, kot na primer v regiji Berchtesgaden-Salzburg. Pri ovirah ne obupa in se ne ustavi, podobno kot tudi živali in rastline na svojih selitvenih poteh.
Sečnja za ohranitec mokrišč
Zgodnje poletje, ura je sedem zjutraj. Sek, sek, je slišati skozi meglice, ki se dvigujejo nad bavarskim mokriščem Ödmoos. Dela so v polnem teku. Začeti je treba zgodaj, saj postane čez dan zelo vroče. Stefan dvigne sekiro in začne odstranjevati goščavo. 23-letni študent gozdarstva in prostovoljec se je odločil sodelovati pri izvajanju renaturacijskih ukrepov na tamkajšnjem območju. Mokrišča, ti raznoliki habitati, so ga prevzela že kot fantiča, danes pa ve tudi to, da pomembno prispevajo k varstvu podnebja.
Dragoceni gost v kostanjevem gozdu : Omrežje obin "Povezanost v Alpah"
Mali netopir se je zdel nekako drugačen. Nežne telesne zgradbe, rjavkaste barve, z obročkom na perutnici je čepel v kotu gnezdilnice na kostanjevem drevesu. Nicola Zambelli si je nadel rokavico in previdno potegnil za perutnico, da bi lahko preveril obroček. Njegova slutnja se je potrdila.