Novice
Italija: SP v alpskem smučanju 2005 ogroža narodni park
Priprave na svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki bo potekalo leta 2005 v zgornjem delu doline Valtellina/Veltlin, so v polnem teku: projekti, ki naj bi jih zgradili v kraju Santa Caterina Valfurva, sicer predvidenem za tekmovanja žensk, so naleteli na odpor. Smučarski tereni Santa Caterine Valfurve ležijo namreč na območju Narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch, zato bi bilo treba še posebej natančno presoditi, kolikšen bo vpliv projektov na okolje, so prepričani v okoljskih organizacijah.
Podpis sporazuma: uradni začetek delovanja sekretariata Alpske konvencije v Bolzanu
13. septembra 2003 so predstavniki italijanske vlade, Stalnega sekretariata Alpske konvencije in bolzanskih lokalnih oblasti slavnostno podpisali sporazum o določitvi sedeža za podružnico Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Ta bo sedež imela pri Evropski akademiji (EURAC) v Bolzanu.
Južna in Severna Tirolska: čezmejne kontrole pri transportu odpadkov
Prelaz Brenner prevozi vsak dan od 300 do 700 tovornih vozil, ki prevažajo odpadke. Ker želijo okoljske oblasti v Rimu in na Dunaju preprečiti nezakonite transporte odpadkov, so v ta namen izdelale enotna merila za izvajanje kontrole, ki so jih politiki in strokovnjaki javnosti predstavili 18. septembra v avstrijskem Nösslachu na Brennerju.
Francija: sprememba zakona omogoča gradnjo cest na jezerski obali
Od poletja je v Franciji na podlagi zakona o varstvu obalnih območij dovoljena gradnja glavnih cestnih povezav na obali večjih jezer. Francoska parlament in senat sta izrekla soglasje k amandmajem, ki sta jih predložila dva poslanca savojskega departmaja. Doslej je bilo namreč dovoljeno graditi glavne cestne povezave šele dva kilometra od obale.
Mednarodna razstava sodobne umetnosti praznuje 25-letnico
V Ljubljani so 6. septembra odprli 25. mednarodno razstavo sodobne umetnosti INTART (l'internazionale di arte contemporanea, Internationale zeitgenössische Kunst), ki združuje umetnike avstrijske Koroške, italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine in Slovenije.
Subvencioniranje izvajanja javnih storitev v gorskih območjih
Odpiranje tržišč, neugoden finančni položaj v javnem sektorju in vedno intenzivnejša rast aglomeracij so razlogi, zaradi katerih se v gorskih območjih izvajanje javnih storitev vedno bolj zmanjšuje. V Franciji in Švici poskušajo zato lobisti za gorska območja najti ustrezne rešitve in zaustaviti ta negativni trend.
Nemčija: preventivno varstvo pred poplavami se mora začeti pri gorskem gozdu
V svojem stališču do osnutka zakona o varstvu pred poplavami, ki ga je pripravilo nemško Zvezno ministrstvo za okolje, je nemški nacionalni odbor Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) postavil zahtevo, da bo v zakonu treba upoštevati tudi sposobnost zadrževanja vode pri gorskih gozdovih.
Vetrne elektrarne v Alpah - blagoslov ali prekletstvo?
V dolini Wipptal na območju Brennerja na avstrijsko-italijanski meji nameravajo Tirolske hidroelektrarne, d.d. (Tiroler Wasserkraft AG - TIWAG), v sodelovanju s podjetjem Salzachwind GmbH postaviti večje število vetrnih turbin. Avstrijska planinska zveza (ÖAV) je zato zahtevala takojšnjo ustavitev načrtovanega projekta, saj naj bi do njegove uresničitve prišlo prav na območju, ki je namenjeno rekreaciji in oddihu in kjer za krajino velja varstveni režim.
Italija: ali je prometni protokol Alpske konvencije dočakal svoj konec?
23. septembra je komisija za zunanje zadeve pri italijanskem senatu izdala soglasje k osnutku zakona, ki predvideva ratifikacijo vseh izvedbenih protokolov Alpske konvencije razen prometnega protokola, kar pomeni, da je komisija senata vendarle ugodila željam avtomobilskega lobija.
Evropska regija Alpe - Jadran
Po številnih srečanjih predsednikov avstrijske Koroške, italijanskih dežel Benečije in Furlanije-Julijske krajine ter predstavnikov Slovenije - kmalu se jim bo pridružila tudi Hrvaška - dobiva evropska regija Alpe - Jadran vedno konkretnejše poteze.
Izšla nova publikacija o velikih zavarovanih območjih
Zadnja številka revije za krajinsko arhitekturo "anthos", ki jo v francoskem in nemškem jeziku izdaja Zveza švicarskih krajinskih arhitektov, je posvečena velikim zavarovanim območjem.
Pilotni projekt o "prihodnosti Alp"
Sklad za varstvo narave MAVA iz švicarskega kraja Montricher je sprožil idejo o pripravi pilotnega projekta o prihodnosti Alp. Mednarodno komisijo za varstvo Alp (CIPRA) in švicarski Zvezni inštitut za raziskovanje gozda, snega in krajine (WSL) je sklad pooblastil, da razvijeta konkretno podlago za omenjeni projekt. Z izvajanjem projekta naj bi začeli čez leto dni, trajal pa naj bi tri leta.
Načrtovana ustanovitev mreže velikih jezer na območju Alp
Francoska regija Rona-Alpe bo skupaj z različnimi partnerji v okviru programa Evropske unije INTERREG - območje Alp predložila projekt, na podlagi katerega bi ustanovili mrežo velikih naravnih jezer na območju Alp. Glavna cilja projekta sta varstvo okolja v skladu z okvirno vodno direktivo EU in trajnostno turistično ovrednotenje jezerske krajine.
Nova publikacija o Andih, Himalaji in Alpah
Najnovejša številka revije "Zgodovina Alp" (2003/8) Mednarodnega inštituta za raziskovanje Alp (ISALP) je posvečena razvoju mest v gorskih območjih Južne Amerike, Azije in Evrope od zgodnjega srednjega veka do današnjih dni. Prispevki v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku prinašajo nove poglede na zgodovinski razvoj treh gorskih območij. Kot uvod v študije posameznih območij sta objavljena dva povzetka prispevkov z razprave v angleškem jeziku.
Ustanovljen Evropski odbor za gorska območja
27. avgusta so se v Aosti (Italija) združili Evropsko združenje izvoljenih predstavnikov gorskih območij (AEM), Evropski gorski forum in Euromontana v Evropski odbor za gorska območja, da bi z usklajevanjem svojih dejavnosti ter z določanjem ciljev izvajali pritisk na Evropsko unijo ter tako zastopali interese gorskega prebivalstva.
Evropski parlament namerava izboljšati varnost v predorih
Odbor Evropskega parlamenta za promet je 10. septembra soglasno sprejel poročilo o izboljšanju varnosti v evropskih predorih. Poročilo je predložil avstrijski poslanec evropskega parlamenta in strokovnjak za promet Reinhard Rack. Starejše predore bo treba postopoma prilagoditi novim standardom, zahteva Rack, zlasti pa zmanjšati število predorov za dvosmerni cestni promet.
Srečanje: preusmeritev tovornega prometa v alpskem tranzitu
27. in 28. oktobra prireja Evropski forum v Lucernu mednarodno informativno srečanje o tranzitnem prometu prek Alp. Strokovnjaki za promet in visoki politiki iz Švice, Avstrije, Nemčije in Italije bodo izrazili svoja stališča, izmenjali izkušnje in razpravljali o ustreznih rešitvah. Osrednja točka simpozija bo politika preusmerjanja v evropskem tranzitnem tovornem prometu. Kako naj Švica uresniči zanesljivo in trajno politiko preusmerjanja prometa? Kako naj se ta problem učinkovito reši v Evropi?
Odločen ne liberalizaciji oskrbe z vodo v EU
Evropska komisija načrtuje v svojih strateških dokumentih glede enotnega trga in Zelene knjige o storitvah uvedbo splošne liberalizacije javnih storitev in tako tudi vodne oskrbe. Politični predstavniki Evropske unije, alpskih regij, združenja mest in občin ter avstrijskega Okoljskega krovnega združenja so se odločno izrekli proti liberalizaciji vodne oskrbe, sicer pa je stališče o Zeleni knjigi mogoče izraziti še do 15. septembra.
Eu odklonila razglasitev Zgornje Avstrije kot območja brez gensko spremenjenih rastlin
Evropska komisija je odklonila prošnjo Avstrije za odobritev ukrepov, s katerimi bi država za tri leta prepovedala sproščanje gensko spremenjenih organizmov. Zvezno deželo Zgornjo Avstrijo naj bi razglasili za območje, kjer bi bilo prepovedano pridelovati gensko spremenjene rastline. Deželna vlada Zgornje Avstrije meni, da je splošna prepoved uporabe gensko spremenjenih semen upravičena, saj še ni popolnoma rešeno vprašanje sočasnega obstoja različnih oblik kmetijskega pridelovanja z uporabo genetsko spremenjenih orgamizov oziroma brez njih.
Prometne povezave med Italijo in Slovenijo
Z ozirom na skorajšnji pristop k Evropski uniji se Slovenija prizadeva za modernizacijo cestnih in železniških povezav. Prometna infrastruktura je bila tudi osrednja tema na vrhunskem srečanju predstavnikov slovenske vlade in novega deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine 2. septembra.
Projekt CRAFTS: spodbujanje obrti na alpskem območju
Cilj projekta CRAFTS, ki ga v italijanskih deželah Furlanija-Julijska krajina ter Piemont podpira pobuda Interreg III B, Program za območje Alp, je ohranjanje tradicije domače obrti na alpskem območju. CRAFTS je kratica za "Cooperation among Regions of the Alps to forward transsectorial and transnational Synergies".
"Park bioplina Alpe-Adria" - zelena električna energija za gospodinjstva
V okviru projekta "Park bioplina Alpe-Adria" bodo na alpskem območju Avstrije, Italije in Slovenije zgrajene naprave za proizvodnjo bioplina. Cilj projekta do sredine leta 2006 je izgradnja in upravljanje z objekti za proizvodnjo električne in toplotne energije za okoli 13.500 gospodinjstev.
Bioplin iz odpadkov kot gorivo prihodnosti za osebna vozila?
Pred kratkim je delovna skupina SwissFarmerPower javnosti predstavila raziskavo, v kateri dokazuje, da bi lahko iz fekalij domačih živali na območju švicarskega gorskega kantona Luzern pridobivali bioplin, ki bi se uporabljal kot pogonsko gorivo za 32.000 avtomobilov letno. Pri tem bi se občutno izboljšala higiena zraka, zmanjšale pa bi se tudi emisije CO2.
Gore - protagonisti treh filmskih festivalov
Letošnjo jesen bodo potekali kar trije festivali gorskih filmov: himalajski filmski festival na Nizozemskem, prvi mednarodni gorski filmski festival v Gruziji in 51. mednarodni festival filmov o gorah, pustolovščinah in raziskovanju v Trentu.
Priročnik Vie Alpine na svetovnem spletu
Za mrežo pohodniških pešpoti Via Alpina, ki obsega pet smeri poti po vseh alpskih državah, je na svetovnem spletu objavljen priročnik, napisan v štirih glavnih alpskih jezikih in angleščini. Bralec se lahko v njem seznani s praktičnimi informacijami o pohodniških poteh, kot so čas, ki ga pohodnik potrebuje za posamezno etapo, o možnostih prenočevanja, turističnih pisarnah in kartografskem gradivu.
Novi spletni portal o tleh in podzemni vodi v Evropi
EUGRIS se imenuje evropska informacijska platforma za področji kontaminiranih tal in podzemne vode, njen spletni naslov se glasi www.eugris.org . Cilj platforme je zagotoviti aktualno stanje pri preučevanju, raziskovanju, analizi, sanaciji in nadzorovanju tal in podzemnih voda, visoko obremenjenih s škodljivimi snovmi. Ponudba v angleškem jeziku je namenjena zlasti uporabnikom s področja znanosti, industrije in uprave.
Bavarski informacijski sistem za področje tal bo začel delovati 1. septembra
1. septembra bo začel delovati bavarski informacijski sistem za tla (BIS: www.bis.bayern.de ), ki bo zagotavljal on-line dostop do podatkov o tleh na več kot 95.000 krajih in vseboval 900 geoznanstvenih kart.
Izšel zbornik konference Mountain Watershed Management
Prispevki, ki so bili predstavljeni na mednarodni strokovni konferenci "Mountain Watershed Management: Lessons from the Past - Lessons for the Future", so pred kratkim izšli v istoimenskem zborniku. Tridnevno konferenco, ki je bila posvečena varstvu pred naravnimi nesrečami v gorskih regijah ter okoljski problematiki porečij v gorskih območjih na splošno, sta v lanskem septembru organizirala Švicarski Zvezni urad za okolje, gozd in krajino ter Svetovna organizacija za prehrano in kmetijstvo.
Škoda v gozdovih kot posledica suše: nevarnost podlubnikov
Evropske gozdove je prizadelo dolgotrajno sušno obdobje: rjavenje drevesnih krošenj in skokovit porast žarišč podlubnikov sta že opazna, prav tako je v letošnjem poletju začelo listje odpadati kar do osem tednov prej kot običajno. Iglaste sestoje prizadene pomanjkanje vode na splošno v večji meri kot listnate. Oslabljena drevesa niso več sposobna, da bi se škodljivcev ubranila z izločanjem smole. Zaradi aktivnosti podlubnikov začnejo zato odmirati, les pa izgubi svojo vrednost.
Sprejet program EU Marco Polo za preusmeritev prometa
3. avgusta je bil sprejet program Evropske unije Marco Polo, katerega poglavitni cilj je preusmeritev vedno večjega obsega mednarodnega tovornega prometa s ceste na druge nosilce prometa. Transportnim podjetjem naj bi program zagotavljal ustrezno podporo pri uvajanju že tržnih oziroma skorajda tržnih rešitev v intermodalnem tovornem prometu (tj. transport tovora na različnih prometnih nosilcih).