Novice
Uspešen začetek mladinskega projekta My Clime-mate
V avstrijskem Sibratsgfällu so 23. februarja 2011 položili temeljni kamen mednarodni izmenjavi mladih, ki se bo odvijala pod okriljem programa dynAlp-climate.
Via Alpina - odkrivanje počasnega življenjskega ritma
Obdobje hitrega življenjskega tempa, v katerem vladajo hitro prehranjevanje in visoke hitrosti, je minilo. V družbi se po tihem uveljavlja novi trend: uživanje v počasnem ritmu življenja. Þas, v katerem aktivno zaznavamo doživeto.
Nedomiselni člani alpskega kluba
V sredi se je v Sloveniji končala 11. konferenca okoljskih ministrov alpskih držav. Njeni rezultati so skromni. Od Švice, ki v naslednjem dveletnem obdobju prevzema predsedovanje, CIPRA sedaj pričakuje, da bo Alpsko konvencijo po dvajsetih letih vendarle oživila s konkretnim izvajanjem različnih projektov.
Nova znamka za vodno energijo
Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije v Alpah, ki ima velik vpliv na ekosistem. To naj bi se sedaj spremenilo z uporabo okoljskega znaka EU oz. certifikata CH2OICE in v primeru Avstrije z implementacijo načrta Ökomasterplan II.
Podeljena arhitekturna nagrada za trajnostno gradnjo
V okviru XI. Alpske konference, ki je potekala na na Brdu pri Kranju, je bila ta teden podeljena nagrada Konstruktivno, ki spodbuja estetsko in energijsko učinkovito trajnostno gradnjo in prenovo. Za njo se ne skrivajo le energijski kazalci: nagrada celovito spodbuja trajnostnostni razvoj, izbiro okolju prijaznih gradbenih materialov, dobro dostopnost s sredstvi javnega prometa in socialne vidike.
Smučarski predor pod Zugspitze
Načrti upravljavcev za razširitev gorske železnice na smučarskem območju Garmisch-Patenkirchen/D burijo duhove. 800 m dolg in 10 m širok predor, ki bi planoto Zugspitzplatt povezal s smučarskim območjem Ehrwalder Alm, bi omogočal smuk do doline, s tem pa bi to območje postalo tudi privlačnejše. Upravljavci žičnic upajo, da bo München izbran za gostitelja Olimpijskih iger.
Nova prometna politika za Olimpijske igre
"Mednarodni olimpijski komite (MOK) pogojuje dodelitev Olimpijskih iger s tem, da je treba predvsem na gorskih območjih sprejeti posebne ukrepe za preusmeritev prometa in zmanjšanje cestnega prometa." To je eden od osmih pogojev, ki jih je Evropska prometna pobuda (ITE) predložila olimpijskemu komiteju.
Medvedi na pohodu
V Trentinu/I se veliki vsejed očitno dobro počuti. V preteklem letu so na tem območju našteli 27 medvedov, medtem ko je bila medvedja populacija v devetdesetih letih ocenjena le na tri ali štiri osebke. Od takrat so v okviru projekta Life Ursus v naravni park Adamello-Brenta naselili deset slovenskih medvedov. Medvedja populacija se je v tem času ustalila in v Trentinu živi toliko medvedov, kot nikjer drugje v Alpah, lahko o medvedu preberemo v letnem poročilu Avtonomne pokrajine Trento.
V Avstriji se prepirajo zaradi predorov
Financiranje brennerskega baznega predora (BBT) je spet postalo povod za spor. Avstrijske zvezne železnice ÖBB, ki so zadolžene za 20 milijard evrov, se brez finančnega zavarovanja s strani države nočejo lotiti gradnje brennerskega baznega predora. Železničarje najbolj moti dejstvo, da obstajajo za 200 km dolge odseke dovoznih prog v Italiji zgolj predprojekti.
Navodila za trajnostno ravnanje
Predvsem lokalne skupnosti so tiste, ki izvajajo Alpsko konvencijo in jo v praksi tudi občutijo ter ohranjajo ravnovesje med človekom in naravo. Stalni sekretariat Alpske konvencije je zato za italijanske, francoske in slovenske občine - za vsako državo posebej - pripravil priročnik z nasveti, kako Alpsko konvencijo uresničevati na lokalni ravni.
Nagrajeno tisočletno sonaravno gospodarjenje z gozdovi
Prejemnik Bindingove nagrade za gozdove 2011 je samostan Einsiedeln. Benediktinska opatija v kantonu Schwyz je z 933 ha gozdov največji zasebni lastnik gozdov v Švici, ki že več kot tisočletje s svojimi gozdovi gospodari trajnostno in sonaravno in je zato lahko za zgled drugim lastnikom gozdov.
Sajasti ledeniki se talijo hitreje
Zaradi segrevanja podnebja se površina velikih ledenikov iz dneva v dan manjša. Kot ugotavlja Inštitut Paula Scherrerja (PSI) v svojih raziskavah, ki jih izvaja na pogorju Himalaje, pa je treba taljenje ledenega pokrova pripisati tudi sajastim delcem.
Via Alpina: potovalne štipendije podeljene
Vplivi podnebnih sprememb vzdolž Vie Alpine, vzgoja mladih s posebnimi pedagoškimi potrebami s pomočjo pohodništva ter geofotografska inventura rdeče poti so teme treh projektov, ki so prvič prejeli potovalne štipendije v okviru projekta Via Alpina.
Delavnica o upravljanju tal v francoskih Alpah
Prireditev z naslovom "Kmetijstvo in urbanizem: izzivi in izkušnje na področju upravljanja tal v Alpah" se bo lotila problemov, kot so vedno večja poraba zemljišč, visoki stroški in pozidava zemljišč, katerih posledice v Alpah še posebno izrazito občutimo.
Spreminjanje gozdov
Udeleženci seminarja Gozdarstvo in podnebne spremembe - mislimo korak vnaprej! bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, katere so posledice, ki jih segrevanje zemlje prinaša za lesno gospodarstvo, gozdove in njihove funkcije, in katere strategije so potrebne za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozda v kontekstu regionalnega razvoja.
Nova prostorska zasnova naj bi rešila švicarsko pokrajino
Za Švico je značilna razpršena gradnja. Nova "zasnova prostorskega razvoja za Švico" naj bi le-to preprečila in poskrbela za boljšo uskladitev prostorskega razvoja: tako naj bi se pri prometnem in poselitvenem razvoju spodbujalo razmišljanje in načrtovanje v nadregionalnih prostorih delovanja. Nepozidana zemljišča naj bi zaščitili pred razpršeno gradnjo ter optimalno izkoristili kapacitete obstoječih cest in železniških tras.
Nagrada občinam za uspešno rabo obnovljivih virov energije
Delovna skupnost alpskih dežel (Arge Alp) je letos razpisala nagrado za prizadevanja na področju rabe obnovljivih virov. Nagrajene bodo občine, ki so se na tem področju še posebno izkazale in zato tudi lahko pokažejo številne uspehe. Edino merilo za ocenjevanje je število letno proizvedenih megavatnih ur na prebivalca.
Izšla nova publikacija: Alpe v letu 2010
V Stalnem sekretariatu Alpske konvencije so izdali novo publikacijo, ki prinaša pregled dogajanja v Alpah, dodatno pa ga osvetljuje še različno kartografsko gradivo. Cilj v angleščini napisanega priročnika je nazorno prikazati realnost alpskih regij in njihovih izzivov. Več kot tisočletje se alpska pokrajina obravnava kot kulturna pokrajina.
WWF Švica praznuje 50 let
Ena največjih naravovarstvenih organizacij na svetu bo letos praznovala svojo petdesetletnico. Ustanovljena leta 1961, bosta WWF in njegovo švicarsko predstavništvo, sicer član CIPRE, letošnje leto obeležila s številnimi prireditvami. Tako so v narodnem muzeju v Zürichu postavili posebno razstavo o zgodovini World Wide Fund For Nature, od aprila pa se bodo po celotni Švici zvrstili še koncerti za otroke.
Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov
Kako se topografija odraža na ljudeh v gorskih regijah? To se v svoji knjigi "Tretja dimenzija - primerjalna zgodovina gora v novem veku" sprašuje profesor švicarske zgodovine Jon Mathieu.
Cestne takse za kolesarje vendarle ne bo
Predvideni ukrepi na gorski cesti preko prelaza Großglockner/Veliki Klek se vendarle ne bodo uresničili. Podjetje Großglockner Hochalpenstraßen AG je namreč nameravalo uvesti cestnino za kolesarje, in sicer v času "največjega prometa", to je med 9.00 in 15.00. Cestina, ki je bila načrtovana od maja dalje, bi znašala 5 evrov.
Kdo bo prebudil Alpsko konvencijo?
20 let Alpske konvencije - pričakovali bi, da bi to lahko bil razlog za praznovanje. Kljub temu pa je CIPRA, kot lahko razberete iz najnovejše številke Alp na odru, prišla do zaključka, da pravih rezultatov ni. V skladu z načeli Alpske konvencije so se v Alpah resda začele izvajati nekatere dejavnosti, bile so ustanovljene nekatere mreže, namenjene trajnostnemu razvoju v Alpah, kljub vsemu pa organi Alpske konvencije delujejo deloma neučinkovito ali pa se vrtijo v krogu. CIPRA poziva države pogodbenice, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.
Idrija je Alpsko mesto leta 2011
Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.
Načrtovana gradnja največjega vetrnega parka v Alpah
V italijanskih Alpah stavijo na vetrno energijo - in to ob glasni kritiki sosednjih regij in okoljevarstvenih organizacij. Za najsevernejšo občino Brenner sta tako načrtovana kar dva velika projekta: na Sattelbergu naj bi, če bo uslišana želja upravljavcev oz. podjetij Leitwind in Etschwerke, stalo 22 vetrnic, visokih skorajda sto metrov. Električno energijo pa naj bi proizvajalo tudi devet vrtnic na Sandjochu.
Projekti za varovalne gozdove nagrajeni
Alpsko nagrado za varovalne gozdove 2010 je konec januarja v Churu v Švici prejel avstrijski kraj Blons, član Omrežja občin "Povezanost v Alpah", in sicer za ureditev pešpoti v spomin na žrtve uničujočega plazu v petdesetih letih kot tudi za dokumentacijsko središče (v kategoriji odnosi z javnostmi). Za nagrado so se potegovali kandidati iz celotnega alpskega prostora.
Podnebne spremembe: macesnovem zavijaču že primanjkuje macesnov
Vsakih osem do deset let postanejo številni macesni že zgodaj poleti rjave barve - namreč takrat, ko se nenadoma poveča število macesnovega zavijača: gosenice metulja se hranijo z mladimi iglicami, ki se zaradi tega posušijo. Ciklično pojavljanje škodljivca lahko zdravi macesni prestanejo brez posledic, a zadnje ugotovitve švicarskih raziskovalcev kažejo, da se bo to zaradi podnebnih sprememb v prihodnje verjetno spremenilo.
Posledice olimpijske kandidature Annecyja/F premalo upoštevane
"Posledicam, ki jih bodo olimpijske igre imele za okolje, se v dokumentaciji, ki jo je v okviru svoje kandidature predložilo mesto, pripisuje večinoma premajhen pomen," so prepričani v francoski okoljevarstveni organizaciji. V odprtem pismu evalvacijski komisiji MOK, ki je na začetku februarja obiskala Annecy, so na predvidljive posledice tega velikega dogodka opozorile tudi organizacije France Nature Environnement, Fédération Rhôhne Alpes de Protection de la Nature (FRAPNA) in CIPRA Francija.
Kalkkögel - območje miru, ki le-tega ne najde
Gorska veriga Kalkkögel v Stubaiskih Alpah na avstrijskem Tirolskem ima od leta 1983 dalje status območja miru - gre za varstveno kategorijo, ki dosledno prepoveduje "gradnjo žičnic in vlečnic za prevoz potnikov." A prav to načrtujejo upravljavci žičnic, ki zahtevajo vzpostavitev povezave med smučiščema Schlick in Axamer Lizum.
Temeljni kamen skupne alpske politike
Alpska konvencija ustvarja prostor za vizije - So najvišje evropsko gorovje, življenjski prostor za skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst: to so Alpe, posebna regija, katere trajnosti razvoj mora varovati poseben sporazum. V nadaljevanju razmišljamo o poskusu, imenovanem Alpska konvencija: kaj je, zakaj jo potrebujemo, kaj so njene pomanjkljivosti in česa je zmožna.
Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih