Govorite alpsko?

Nemški Berg je za nekatere munt, za druge moutanye, grič ali mut. Pri vsakodnevnem sporazumevanju imajo narečja na območju Alp izredno pomembno vlogo, saj se knjižni jezik v tem prostoru redkeje uporablja. Leta 2014 se je pod vodstvom Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu začel projekt VerbaAlpina, ki je usmerjen v sistematično raziskovanje narečne in jezikovne raznolikosti ter digitalizacijo gradiva. Projektna skupina je tako v več fazah zbrala narečna poimenovanja nekaterih predmetnosti, kot so planinsko pašništvo, kmetijstvo, vreme, rastlinstvo, živalstvo, ekologija in turizem. Ta poimenovanja najdemo tudi v jezikovnih atlasih in slovarjih, v projektu VerbaAlpina pa se zbirajo tudi z uporabo metode množičenja (crowdsourcing). V projektu lahko sodelujejo vsi narečni govorci in govorke z alpskega območja, za potrebe raziskovanja je bil pripravljen tudi spletni vprašalnik, ki izhaja iz ključnega vprašanja: kako v posameznem alpskem kraju poimenujejo določen leksem.

Koliko narečij obstaja na območju Alp, številčno ni mogoče izraziti, pojasni jezikoslovka Beatrice Colcuc: »Alpski narečni prostor je izredno razčlenjen – skorajda vsak kraj ima svoje narečje.« V projektu VerbaAlpina je bilo doslej dokumentiranih 126 narečij, seznam pa se lahko kadarkoli dopolni z novimi narečji. Narečja se od uradnih nacionalnih jezikov razlikujejo le po svojem družbenem statusu, pove Thomas Krefeld, eden od dveh projektnih vodij: »Vsako narečje zase je popolna jezikovna tvorba.« Raznolikost narečnega besedišča ponazarja interaktivna narečna karta alpskega prostora, v digitalnem alpskem leksikonu Lexicon Alpinum pa si lahko v nekaj sekundah priklikamo narečne ustreznice za več kot 16.000 leksemov. Cilj projektne skupine je visok: »Alpski leksikon mora biti enako stabilen in zanesljiv, kot je to nekdaj bila knjiga.« 

Nadaljnje informacije in spletni vprašalnik:

www.verba-alpina.gwi.uni-muenchen.de (de, fr, it, sl, rg, en)

Intervju v podkastu CIPRE (de):